Udeleženke letošnje glasbene delavnice flavte Pikolo z mentorico Alenko Zupan

O njih bomo še slišali

Na Bledu je bila pred kratkim dvanajsta Glasbena delavnica flavte Pikolo, na kateri je svoje znanje poglabljalo enajst mladih flavtistk.

»Delavnica je bila izjemno uspešna, saj so se udeleženke izredno ujele in povezale med seboj. To je pripomoglo kuspešnosti obeh koncertov, na katerihso prikazale osvojeno znanje in občinstvu predale svojo interpretacijo zaigranih skladb,« je bila po zaključku Glasbene delavnice flavte Pikolo, ki je med 24. in 31. julijem potekala v dijaškem domu na Bledu, zadovoljna mentorica Alenka Zupan, sicer profesorica na koprski umetniški gimnaziji in glasbeni šoli. Enajst učenk glasbenih šol iz Lendave, Šmartnega pri Litiji, Kopra, Izole inz Vrhnike se je občinstvu prvič predstavilo na sredinem koncertu na Blejskem gradu s skladbami od baroka do moderne, na petkovem zaključnem koncertu v Hotelu Golf pa jih je za klavirjem spremljala šeJenny Bajlo, pianistka iz Pule. »Oba koncerta sta bila za poslušalce čudovito doživetje. Na petkovem koncertu so se udeleženke ob zvokih ansambelske, komorne in solistične igre še zadnjič predstavile občinstvu ter tako staršem in drugim gostom predale vse bogastvo enotedenske delavnice. Poslovili smo se z bučnim aplavzom in slavnostno torto,« je pojasnila Zupanova, ki je zaradi selitve v Avstralijo tokrat pripravila zadnjo glasbeno delavnico na Bledu.

In kako je potekalo delo na delavnici? »Vsaka udeleženka je imela dnevno individualno uro z mano in s korepetitorko Jenny Bajlo. Vse so igrale tudi v ansamblu flavt, kar omogoča, da se navadijo na komorno igranje v skupini. Rečem lahko, da so poglobile svoje znanje, osvojile so tako tehnično plat učinkovitega igranja kot tudi muzikalno - interpretacijsko plat. Naučile so se obnašanja na odru, stika s samim seboj in občinstvom,« je strnila Zupanova in dodala, da so udeležbo na delavnici letos omogočili tudi najmlajšim flavtistkam, ki so zaključile prvi razred flavte.

O mladih flavtistkah, ki so minuli teden svoje znanje poglabljale na Bledu, bomo v prihodnosti verjetno še slišali, saj danes nekatere udeleženke preteklih glasbenih delavnic uspešno študirajo flavto tako na akademijah za glasbo v Ljubljani kot v tujini.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 6. december 2011 / 07:00

Decembrske Gorenjke

Petnajst let klinike za male živali, Oktoberfest v različnih oblikah osvaja gorenjske lokale, Avstrijci na svojih smučiščih beležijo vse več slovenskih gostov, med finalistkami za najlepšo sosedo pa s...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...