Pomembni tudi pogled, objem, stisk roke ...

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / nedelja, 14. junij 2015 / 14:22

Diplomirana medicinska sestra Judita Slak s Klinike Golnik je prejela zlati znak Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Med prejemniki letošnjih priznanj zlati znak, ki ga podeljuje Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je tudi Gorenjka, diplomirana medicinska sestra Judita Slak iz Kranja. Zaposlena je v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik kot vodilna medicinska sestra negovalnega oddelka, kjer dela s težko, pogosto tudi neozdravljivo bolnimi pacienti.

Čas za bolnike in svojce

"V mladosti sem želela de­lati z otroki, postati vzgojiteljica, a sem se na koncu vpisala na srednjo zdravstveno šolo, smer pediatrična zdravstvena nega. Pa potem v resnici nisem nikoli delala z otroki ... Zatem sem dokončala višjo šolo in kasneje še visoko šolo in tako postala diplomirana medicinska sestra. In odločitve nisem nikoli obžalovala – čeprav je večkrat težko, pa je to zelo lep poklic," je o izbiri poklica povedala Slakova. Poklicno pot je začela v UKC Ljubljana, nekaj let je delala v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju, že skoraj dvajset let, od leta 1996, pa je zaposlena v Kliniki Golnik. Bila je glavna medicinska sestra bolniškega oddelka, strokovna vodja službe zdravstvene nege, zadnjih šest let pa vodi negovalni oddelek. Gre za oddelek, kamor sprejmejo paciente po zaključenem zdravljenju, če (še) ne morejo oditi v domačo oskrbo. V sklopu oddelka oskrbujejo tudi neozdravljivo bolne, to je bolnike, vključene v paliativno oskrbo. Na oddelku imajo devetnajst postelj, v timu zdravstvene nege pa so tri diplomirane medicinske sestre in deset zdravstvenih tehnikov. Kot poudarja Slakova, neozdravljivo bolni poleg paliativnega zdravljenja in lajšanja simptomov bolezni potrebujejo tudi drugačno pomoč, zato je delo multidisciplinarno, pri njihovi oskrbi sodeluje celoten specialistični tim paliativne oskrbe, v katerem so zdravnik, medicinske sestre, socialna delavka, fizioterapevt, dietetičarka, psihologinja, duhovni oskrbovalec in prostovoljci. "Neozdravljivo bolan človek potrebuje blažilno oskrbo, v sklopu katere blažimo simptome bolezni, zelo pomembni pa so tudi drugi vidiki, psihološka in čustvena opora. Pri našem delu je zlasti pomembna dobra komunikacija, ne le z bolnikom, temveč tudi s svojci. Ob spoznanju, da je njihov bližnji neozdravljivo bolan, so namreč močno prizadeti tudi sami, zato tudi oni potrebujejo oporo in oskrbo." Medicinske sestre, ki delajo na oddelku, tako poleg strokovnega znanja potrebujejo tudi znanja iz paliativne oskrbe in veščin komunikacije. "Za bolnike in njihove svojce si je treba vzeti čas; z njimi se vedno pogovarjamo sede, saj se sicer zdi, da se nam nekam mudi ... Pomembno je, da zagotovimo mirno okolje za pogovor, da znamo poslušati ... Zelo pomembna pri našem delu pa je tudi neverbalna komunikacija, pogled, objem, stisk roke. Včasih pa je pomemben tudi molk ..." Kot je poudarila sogovornica, se na oddelku trudijo, da bolniku in svojcem kar najbolj prisluhnejo. Tako so na oddelku že pripravili tako praznovanje rojstnega dneva kot celo poroko bolnika in partnerice samo nekaj dni pred smrtjo bolnika ... "Štiriindvajset ur na dan smo na voljo bolnikom in svojcem za nasvete ali pa samo za pogovor, ki ga v fazi neozdravljive bolezni še kako potrebujejo."

Pogovor o stiskah

Takšno delo je notranje izpolnjujoče, a hkrati zahtevno in stresno, zato se na oddelku trudijo, da bi preprečili izgorelost članov tima. Tako imajo dvakrat tedensko timski sestanek, na katerem vsak lahko izpove svoja občutja, stiske, dileme ... "Ob takem delu se težave in notranje stiske lahko nabirajo, zato je pomembno, da se v timu pogovarjamo, se poslušamo in si dajemo podporo. Vsak teden se tudi spomnimo umrlih v preteklem tednu in analiziramo potek oskrbe, izpovemo pa tudi lastne stiske, ki jih doživljamo ob izgubi. Da se razbremenimo, gremo večkrat tudi na strokovne ekskurzije, se udeležimo kakšnega seminarja, skupaj pa gremo tudi v hribe, na izlete, na bovling, skratka, družimo se tudi izven službe." Sama v prostem času rada bere, čeprav ji ob branju strokovne literature zmanjkuje časa za leposlovje, kar pa vselej nadoknadi na dopustu. Zelo rada ima gledališče, sprehode s kužkom, z možem zahajata v hribe, smučata in potujeta. Imata pa tudi dva že odrasla otroka, študenta.