Jože Kopeinig - Jožef Tinjski
Duhovnik Jože Kopeinig, rojen pred skoraj 70 leti v Št. Petru na Vašinjah/Wallersberg, v bližini Grebinja/Griffen vzhodno od Velikovca/Voelkermarkt, je eden od najbolj znanih slovenskih duhovnikov na Koroškem.
Tudi v Sloveniji ima številne prijatelje in znance. Povedal je, da je že od enajstega leta starosti naprej želel postati duhovnik. Prepričan je bil, da bo lahko v duhovniškem poklicu naredil za ljudi največ dobrega. Vpisal se je v malo semenišče in na gimnazijo na Plešivcu/Tanzenberg v bližini Gospe Svete, kjer so se šolali številni znani slovenski izobraženci na Koroškem. Potem je celovškega škofa prosil za sprejem v bogoslužje. »Prošnja je bila uslišana. Danes, po 43 letih duhovništva, mi ni bilo niti sekunde žal, da sem se tako odločil. Če bi bil znova pred tako odločitvijo, bi ravnal enako,« mi je povedal. Po posvetitvi je bil najprej dve leti kaplan v Dobrli vasi/Eberndorf, nato pa je na škofovo prošnjo prevzel vodenje slovenskega dušno-pastirskega urada v Celovcu in v celovški škofiji skrbel še za slovensko katoliško mladino. Pred 41 leti se je preselil v Tinje/Tainach na levem bregu Drave, blizu Škocjana/St. Kanzian ob Klopinjskem jezeru/Klopeiner See v Podjuni. Sorazmerno mlademu, vendar sposobnemu duhovniku je bilo zaupano vodenje katoliškega doma prosvete Sodalitas. Sodalitas ali Sodaliteta je nad 100 let staro združenje slovenskih duhovnikov na Koroškem, v okviru katerega so duhovniki širili in ohranjali slovensko besedo in kulturo, ustanavljali kulturna, prosvetna in izobraževalna društva, imeli celo kmetijsko šolo, organizirali izobraževalne tečaje po vaseh ter spodbujali gospodarsko in zadružniško dejavnost med Slovenci na Koroškem. Člani Sodalitasa so bili mnogi znani koroški slovenski duhovniki. Nekateri od njih so bili zaradi narodne zavednosti v času nacizma mučeni in umorjeni. Nanje spominja spominska plošča v domu v Tinjah.
Tinjski dom je najprej deloval v proštiji. Nato so zgradili novega. Ker je tudi novi dom povozil čas, so pred dobrimi dvajsetimi leti zgradili novega. »Smo slovenska in obenem dvojezična ustanova v lasti slovenskih duhovnikov, članov Sodalitete, ki so veliko prispevali za gradnjo obeh domov. Naša hiša je hiša izobraževanja, umetnosti in dialoga. Beseda dialog pri nas ni modna muha, ampak stvarnost. Dialog se imenuje tudi naš programski list. Pod našo streho se srečujeta nemško in slovensko govoreča Koroška. Smo stičišče obeh narodnostnih skupin, kar nam priznavajo tudi mnogi nemško govoreči Korošci. Še posebej smo ponosni, da postajamo tudi vseslovenski dom. K nam vedno več skupin in posameznikov iz Slovenije. Naša vrata in naša srca so vedno odprta,« je povedal Jože Kopeinig, ki mu mnogi rečejo kar Jožef Tinjski. »Moja druga velika srčna zadeva je pomoč slovenskim misijonarjem. V Celovcu vodim misijonsko pisarno. Ponosen sem, da smo ob skrbi za slovenske misijonarje pomagali tudi pri študiju skoraj 3000 bogoslovcev v njihovih domovinah, od Indije, Afrike in Srbije do Ukrajine.«