Mavrični terorizem - tretjič

Moja razmišljanja temeljijo na osnovni pogledov g. Adnana Varmaza in Urše Peternel, ki sta jih objavila v Jeseniških novicah. Če sem prav razumela, gre za urejanje mesta Jesenice, v prvem primeru s strokovnega in zakonodajnega vidika, v drugem pa gre za presojo, dano lastnikom stanovanj.

Vse lepo in prav. Vendar je v obeh primerih prepozno. Jesenice so, kar so. Za stanovalce lepe, ker se prav zdaj zavedajo, da so njihov dom in bi jih radi polepšali in s tem zagotovili boljše in lepše bivalno okolje. Povsod, v celotnem mestu in okolici. Jesenice, mesto rdečega prahu, izgubljajo pomen in prehajajo v pozabo. Vendar ostaja zgodovina, ki je ni treba obnavljati, kar dokazuje tudi delitev v novi center mesta in starega jedra, kjer je predvsem spalno območje. Tukaj je največ prebivalcev. Ker so pozabljeni, kar dokazuje dejansko stanje, so občani, ki so hkrati lastniki stanovanj, ugotovili, da morajo sami poskrbeti zase in za lepše bivalno okolje.

 

Objavljeno strokovno mnenje, četudi so ga lastniki stavb v posameznih primerih upoštevali, jim prav nič ne pomaga. Pravijo, da papir vse prenese, potrebna pa so dejanja. Teh so se lotili lastniki v večstanovanjskih objektih in tudi v družinskih hišah. V plavškem predelu Jesenic pozabljajo na status mesta rdečega prahu. Zadnje čase govorijo, da so Jesenice mesto jekla in cvetja.

 

Cvetje pa je v mavričnih barvah, tudi sladolednih, sprejemljivo za vse okuse. Prav je, da ne pozabimo, zakaj se lastniki stavb odločajo za tople in sončne barve, saj te prinašajo tople poglede in prijazne besede. Dovolj jim je hladne sive in modre barve, ki poleg težav, ki jih spremlja propad mesta rdečega prahu, povzroča hude depresije, če ne tudi shizofrenijo. In kdo jim pomaga to prebroditi? Gotovo sami z lastnimi vlaganji in delno finančno pomočjo občine, ki jih motivira in spodbuja in je ena redkih v Sloveniji, ki to dodeljuje.

 

Jeseničani potrebujejo sonce tudi v zimskem času. Barve stavb jim to zagotavljajo in dajejo upanje za boljšo prihodnost.

 

Je kdo od stroke pripravljen pomagati ljudem brez dobrega plačila, da bi se odločali drugače?

 

Ni zanemarljivo, da k novim barvnim preoblekam stavb sodi tudi dodatna izolacija, ki zagotavlja učinkovito rabo energije in s tem nižje zneske na položnicah za ogrevanje. Končno pa mnenje tujcev in Jeseničanov, ki se vračajo v mesto, tudi nekaj velja. Jesenice postajajo urejeno in lepo mesto, vključno s cvetočimi rožicami na balkonih in oknih. Jeseničani, korajžno nadaljujte vlaganja v obnovo - splača se.

 

Ana Marija Korošec

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / ponedeljek, 31. oktober 2016 / 15:44

Nov korak k urejenosti šole

Na Koroški Beli že od leta 2011 poteka projekt celostne prenove šole, zdaj so se razveselili zaključka druge faze, v kateri so pridobili večjo knjižnico, novo računalniško učilnico, zbornico in pisarn...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 3. maj 2010 / 07:00

Valjavec brez Gira

Mednarodna kolesarska zveza predlaga disciplinski postopek tudi zoper Besničana Tadeja Valjavca.

GG Plus / ponedeljek, 3. maj 2010 / 07:00

Je komu sploh še mar za otroke?

Zgodba nekega otroštva, ki se ne bi smela zgoditi (1)

Zanimivosti / ponedeljek, 3. maj 2010 / 07:00

Pred župniščem novi kip sv. Jurija

Šenčur - Pred šenčurskim župniščem stoji novi granitni kip sv. Jurija, ki je delo in dar kamnoseka Jureta Luskovca iz Srednje vasi. Kip je minulo nedeljo v sklopu slovesno...

Zanimivosti / ponedeljek, 3. maj 2010 / 07:00

Kupil stanovanje in zadel 32 tisočakov

Kranjska Gora – Prejšnji ponedeljek zvečer je italijanski gost Hitovega igralniško-zabaviščnega centra Korona v Kranjski Gori priigral le malenkost manj kot 32 tisoč evrov. Osemi...

Slovenija / ponedeljek, 3. maj 2010 / 07:00

Junija bo evharistični kongres

Zadnji je bil junija leta 1935 v Ljubljani.