Moški pevski zbor iz Slovenjega Plajberka, v ozadju Vrtača.

Pevci pod Podnarjevo lipo

Slovenci v zamejstvu (152)

Nekaj sto ljudi se je preteklo sončno nedeljo zbralo pred Podnarjevo kmetijo na koncu slikovite doline Poden/Bodental pod koroško stranjo Vrtače, pri Slovenjem Plajberku/Windisch Bleiberg. Slovensko prosvetno društvo Borovlje je pri Podnarju/Bodenbauer, kjer za kmetijo in gostilno skrbi zavedni Slovenec Foltej Waldhauser z družino, v senci več sto let stare lipe, znova organiziralo prepevanje pod lipo. Prepletale so se nemške in slovenske pesmi in govorica. Vzdušje je bilo izjemno. Pod Podnarjevo lipo se je zgodil pomemben kulturni dogodek v boroveljski občini. Pri njegovi organizaciji so imeli glavno besedo dolgoletni pevec boroveljskega slovenskega pevskega zbora in član upravnega odbora kulturnega društva, novinar Franc Wakounig, direktor Slovenske glasbene šole na Koroškem, pevovodja in skladatelj Roman Verdel, doma iz Borovelj, in Tatjana Kupper, ki je prireditev povezovala. Za hrano in pijačo je bilo izvrstno poskrbljeno. Nekaj posebnega je bil žar. Zanj so skrbeli znani boroveljski zdravnik dr. Roman Schellander, njegova soproga Uršula in sin Pavel, ki igra hokej pri celovškem klubu KAC, zmagovalcu avstrijske hokejske lige, v kateri igrata tudi Olimpija iz Ljubljane in Acroni z Jesenic.

Pod Podnarjevo lipo so peli kar trije domači slovenski zbori iz Slovenjega Plajberka in Podna: moški pevski zbor pod vodstvom Folteja Waldhauserja in Vokalna skupina ter Mladinska skupina pod vodstvom domačinke Veronike Lausseger. Za mladinsko skupino je bil to prvi javni nastop, zato je bil aplavz še toliko glasnejši in daljši. Domačim pevkam in pevcem so se pridružili pevci moškega zbora Bilka iz Bilčovsa/Ludmannsdorf, ki jih je do svoje nenadne smrti vodil domačin iz Slovenj Plajberka Mirko Lausseger, komorni zbor iz Borovelj in moški pevski zbor France Prešeren iz Vojnika pri Celju, čigar član je tudi vojniški župan Beno Podrgajs. Ko se je iz skrajnega konca doline Poden že poslavljal dan, je družba pevcev in ljubiteljev petja še vztrajala v enem od najlepših delov nam zelo bližnje Koroške.

Na drugem koncu Koroške, na Rebrci/Rechberg pri Železni Kapli, se je v ponedeljek, 20. julija, začel 30. teden mladih umetnikov, ki se ga bo v dveh delih (od 20. do 25. julija in od 27. julija do 1. avgusta) udeležilo nad sto otrok. Uživali bodo v različnih ustvarjalnih delavnicah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sreda, 11. marec 2015 / 09:39

Mesec znova v znamenju Rudolfa Maistra

Kamnik – Marec je v Kamniku prazničen mesec, saj občina praznuje občinski praznik, posvečen rojstvu rojaka Rudolfa Maistra. V ta namen je Občina Kamnik skupaj s številnimi društvi, organizacijami i...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...