Prostovoljke zaznajo veliko težav starih ljudi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / četrtek, 23. julij 2009 / 06:00

Srebrni grb občine Škofja Loka je ob letošnjem občinskem prazniku prejelo Društvo upokojencev Škofja Loka ob 60-letnici svojega delovanja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom Mirom Duičem.

V maloštevilni skupini letošnjih občinskih nagrajencev je tudi vaše društvo. Kako sprejemate to priznanje, kaj vam pomeni?

»V našem društvu smo zelo zadovoljni, da širša družbena skupnost gleda na našo dejavnost kot pomembno in koristno in nam je zato dodelila tudi srebrni grb občine. To je visoko občinsko priznanje in smo ga izjemno veseli tudi zato, ker se zavedamo, da je še veliko društev, organizacij in posameznikov, ki bi si ga zaslužili. Da smo prišli v samo konico nagrajencev, nam pomeni še toliko več. Vendar pa drži, da naše društvo nepretrgoma dela 60 let, da ima okoli 2500 članov in veliko število dejavnosti, ki se iz leta v leto še povečuje in našemu članstvu omogoča široko paleto udejstvovanja, od športa, planinstva, pohodništva do kulture, kjer povsod naši upokojenci najdejo prostor za svoje delovanje. Z občinsko nagrado je lokalna skupnost izrazila priznanje za delo, ki ga naše društvo v tem prostoru opravlja.«

Vaše društvo članstvu ponuja veliko število dejavnosti. Katerim pripisujete največji pomen, na katere ste še posebej ponosni in kje v primerjavi z ostalimi društvi še posebej izstopate?

»Poleg standardnih upokojenskih aktivnostih v društvu, od pohodništva do izletov, se mi zdi še zelo pomembna naša univerza za tretje življenjsko obdobje, ki zagotavlja zelo kakovostne predavatelje v širokem krogu izobraževanja, od jezikov, računalništva, raznih krožkov, ki so dobro obiskani in kjer se zvrsti veliko število različnih interesentov in obiskovalcev. Ta razmeroma mlada dejavnost daje našemu društvu pomemben pečat. Razmišljamo o širitvi te dejavnosti in če bi imeli za to zagotovljene tudi prostorske pogoje, bi lahko to še veliko bolj razvili. Ne smemo pozabiti tudi ustanovitve Marinkine knjižnice, ki s skoraj dva tisoč knjigami oskrbuje naše bralstvo. Ob tem se moram zahvaliti darovalcem, ki so prispevali različne knjige, ki smo jih sistematično uredili in jih lahko izposojamo, predstavlja pa bogato dediščino našega društva. Dobro deluje tudi naš mešani pevski zbor Vrelec (40 članov), ki popestri sleherne prireditve, se udeležuje različnih tekmovanj in nam s svojimi nastopi prinese veliko lepih trenutkov. Izjemnega pomena je športno delovanje v društvu. Naša športna selekcija šteje več kot 130 članov, zastopani smo v vseh športih, kjer nam naša starost to dopušča. Dosegamo lepe rezultate na pokrajinskih in državnem tekmovanju (posebno uspešni so bili lani strelci, strelke so bile celo državne prvakinje, moški pa na tretjem mestu v državi), prav tako smo športniki upokojenci uspešni na prireditvah, ki jih prireja Športna zveza Škofja Loka v sklopu medobčinskih športnih iger. Tu je naše društvo vselej med prvimi tremi.«

Novost v vašem društvu je tudi sodelovanje v projektu Starejši za starejše …

»V zadnjem času smo se lotili projekta Starejši za starejše, kjer naj bi skrbeli za čim večjo kakovost življenja starih ljudi, ki živijo doma. Imamo dobro ekipo prostovoljk, ki obiskujejo starejše na domu, izpolnjujejo ankete, se pogovarjajo o tem, kakšno pomoč potrebujejo, te informacije pa posredujemo naprej organizacijam, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki pomoči starejšim. To je zelo dobro sprejeto. Radi bi to dejavnost z zgolj članstva društva upokojencev razširili na vse starostnike v občini. Nerazumljivo mi je, da za ta namen ne moremo pridobiti ustreznih podatkov. Vem, da so osebni podatki zaupne narave, toda če se obvežemo sprejeti tak projekt, je logično, da ga bomo izvajali skladno z vsemi potrebnimi zaščitami. Tako pa ne moremo dobiti seznamov starejših ljudi, kar nas ovira pri kvalitetnem izvajanju tega programa. Tako je iz tega programa izvzetih 60 odstotkov starejših ljudi, kajti v društvo upokojencev je vključenih zgolj kakih 40 odstotkov upokojencev.«

Prepoznavni ste tudi po društvenem glasilu …

»Kot zelo pomembno dejavnost naj omenim tudi izdajanje glasila Mi o sebi. Vsak naš član ga dobi zastonj, kar društvo sicer veliko stane, toda ljudem veliko pomeni. Z njim vsak naš član dobi potrebne informacije, ne le formalne o delovanju društva, pač pa tudi veliko o možnostih, ki jih ponuja za udejstvovanje starejših ljudi in o aktualnih temah, pomembnih za upokojence. Veliko pomeni tudi to, da se člani v glasilu pojavijo kot intervjuvanci in imajo priložnost pokazati, s čim se ukvarjajo in povedati svoje misli. Glasilo oblikuje uredniški odbor, ki ga sestavljajo naše zagnane prostovoljke. Te obiskujejo ljudi na terenu in s svojimi prispevki seznanjajo ostalo članstvo z vso širino dejavnosti, ki jo zajema naše društvo. Glasilo izhaja v nakladi 2500 izvodov štirikrat na leto in je med člani zelo dobro sprejeto.«

Omenjate težave, ki jih imate s prostori in bi jih želeli dolgotrajneje rešiti. Kako?

»Iz sedanjih prostorov se bomo morali v prihodnje izseliti, saj bodo občinski projekti na območju nekdanje vojašnice terjali drugačno ureditev in se bo stavba, kjer smo sedaj najemniki, najverjetneje rušila. Želeli smo najprej te prostore razširiti, da bi lahko dopolnili svojo dejavnost, česar v utesnjenih prostorih ne moremo. Z občinskim vodstvom se o tej možnosti še vedno dogovarjamo. Stavba sicer ni ravno najprimernejša, težko jo je ogrevati, poleg tega pa nismo lastniki in tako tudi ne moremo vlagati vanjo. Dolgoročneje pa želimo dobiti ustreznejše mesto za svoje delovanje in občino, zato jo tudi nenehno »bombardiramo«, da nas vključi v svoje projekte. Če bi bilo le mogoče, bi želeli bi ostati na sedanji dobro dostopni lokaciji nekdanje vojašnice. Sicer pa menim, da si društvo s svojo dejavnostjo zasluži ustreznejše prostore.«

S svojimi člani imate zelo dobre stike, vaši prostovoljci jih pogosto obiskujejo, zato verjetno lahko ocenite, kakšno je njihovo socialno stanje in kako jim lahko pomagate s svojo dejavnostjo ali s svojim vplivom?

»Največ stikov s člani imajo naše prostovoljke, ki hodijo na teren (ne le iz projekta Starejši starejšim, pač pa naše prostovoljke vsakomur osebno prinesejo tudi glasilo) in s tem tudi dobijo najboljše informacije, kakšne težave jih pestijo. Imajo težave z namestitvijo v domove, materialne probleme zaradi nizkih prejemkov, zaradi zdravstvenih težav, povezanih z nezmožnostjo gibanja, zaradi katerih se ne morejo oskrbovati sami … O tem dobimo različne informacije in se na podlagi teh odločamo, kako lahko ljudem pomagajo. S svojimi zmožnostmi smo omejeni, saj je naš finančni vir izključno članarina, dotacije društvu so vse redkejše. Pač pa jih lahko usmerimo, pri katerih institucijah lahko iščejo pomoč ali pa jim jo pomagamo uveljaviti obstoječih kanalih socialnih institucij v občini. Pri tem ne gre zgolj za pomoč pri materialnih težavah, pač pa tudi pri drugih stiskah, ki jih skušamo reševati ob pomoči naših prostovoljk. Ugotavljamo tudi, da je vse manj prostora v domovih starejših in da bo vse več ljudi, ki bodo ostajali doma. Tam pa naj bi jih z njihovimi različnimi stiskami dosegli mi in jim v sodelovanju s pristojnimi socialnimi institucijami pomagali. Nekateri primeri so zelo težki, kjer sta povezani materialna stiska in bolezen ter nezmožnost gibanja, pa je še težje.«