Upokojenci za izredno skupščino Vzajemne

Po Sloveniji potekajo posveti upokojencev, ki naj bi v svojih društvih pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije zbrali zadostno število pooblastil zavarovancev zavarovalnice Vzajemne za sklic njene izredne skupščine.

Kranj - Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske je posvet pripravila prejšnji teden v Kranju, predsednikom društev pa sta namen akcije pojasnila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak in strokovni sodelavec Robert Rakar. Še preden se je uradno zbiranje pooblastil za sklic skupščine sploh začelo, so ljudje upokojenski zvezi že poslali okoli osem tisoč pooblastil. Za sklic izredne skupščine jih nameravajo zbrati 15 tisoč.

Pred poldrugim desetletjem smo se v Sloveniji odločili, da poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja uvedemo tudi prostovoljno dopolnilno zavarovanje, s čimer naj bi se izognili dotedanjemu doplačevanju zdravstvenih storitev (participaciji). Bistvo te vrste dodatnega zavarovanja je v tem, da vanj vplačuje vsak zavarovanec, pa če zdravnika potrebuje ali ne. Mesečna premija danes znaša nekaj manj kot 24 evrov za zavarovanca, v zavarovalnicah (največja med njimi z 900 tisoč zavarovanci je prav Vzajemna) se tako zbere približno 420 milijonov evrov na leto.

»Med 900 tisoč člani Vzajemne je okoli 300 tisoč starejših, ki smo lastniki zavarovalnice. Ni nam vseeno, kako ta gospodari in kam vlaga dobiček, ki ga ustvari z našimi prispevki,« je dejala Mateja Kožuh Novak. Že dejstvo, da ima dobiček, je dvomljivo, saj bi bila lahko premija nižja ali pa bi iz dobička plačevali večji obseg zdravstvenih storitev. Poleg tega upokojence moti, da peščica vodilnih Vzajemno »vodi v turbo kapitalizem«, da želijo iz nje narediti delniško družbo, jo dokapitalizirati in lastniniti. To želi ZDUS preprečiti, zato zahteva sklic izredne skupščine lastnikov družbe, kjer nameravajo predlagati tudi svoje člane nadzornega sveta. Prek svojih društev nameravajo zbirati pooblastila, povezali pa so se tudi s sindikati, saj želijo, da se v to akcijo vključi širši del civilne družbe.

Strokovni sodelavec ZDUS v tej akciji Robert Rakar je podrobno pojasnil, kako izpolniti pooblastilo, da bo veljavno. Tisti, ki jih bodo zbirali, morajo paziti tudi na varstvo osebnih podatkov, ljudem pa tudi pojasniti bistvo akcije. To je sicer preprosto, a natančno zapisano že v izredni izdaji ZDUS plus, ki ji je dodano tudi pooblastilo. Predsedniki gorenjskih društev so pozorno prisluhnili navodilom za akcijo, gostje z vrha njihove organizacije pa so odgovorili tudi na nekatere dvome. Zakaj denimo ne bi dopolnilnega zavarovanja v sedanji obliki ukinili in bi ga preprosto upravljal kar zavod za zdravstveno zavarovanje, ki ima na skrbi obvezno zavarovanje? Takšna praksa bi prinesla določene težave, denimo prekinitev in vnovično sklenitev poldrugega milijona pogodb, kljub temu pa bi se moral zavod preoblikovati na dve družbi, ena bi urejala obvezno, druga dodatno zdravstveno zavarovanje. Stroški bi se povečali. Če bi to zavarovanje preprosto ukinili, bi težko nadomestili sedaj zbranih 420 milijonov evrov na leto, ne da bi dodatno obremenili ljudi z višjo prispevno stopnjo ali celo ponovno uvedli zdravstvena doplačila. V ZDUS se zavzemajo, da dodatno zdravstveno zavarovanje ostane, kakršno je, da še naprej temelji na vzajemnosti, le upravljanje zavarovalnice Vzajemna naj bo pravično in v korist zavarovancem.