Sanja Moore z otrokoma, trinajstletno hčerko Morno Francesco in 24-letnim sinom Matijo / Foto: osebni arhiv

Iz Anglije knjiga o Jesenicah

Jeseničanka Sanja Moore, ki od leta 2000 živi v Nottinghamu, je začela pisati drugi del knjige s spomini na Jesenice. K sodelovanju vabi tudi Jeseničane, da ji zaupajo svoje anekdote iz življenja v mestu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

»Moja stara mama me kliče kar lastovka, ker nikoli nisem imela miru in sem vedno hotela nekaj drugačnega, boljšega, večjega ... V letih 1998 in 1999 sem delala kot turistična vodička in ogromno prepotovala. Takrat sem spoznala svojega – zdaj že bivšega – moža in se preselila v Veliko Britanijo,« o tem, kako jo je življenje zaneslo v Nottingham, odgovarja Sanja Moore, Jeseničanka, Baturjeva Sanja iz Kurje vasi. A čeprav živi na tujem, s svojo domovino ohranja tesen stik. Pred nekaj leti, ko je že živela v Angliji, je tako napisala knjigo spominov na življenje na Jesenicah v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja z naslovom Se še spomnite, tovariši (in tovarišice)? Po njenih besedah je knjiga, v kateri obuja čase, ko smo se vozili s stoenkami, jedli domaćico, navijali za Stenmarka, z zastavicami mahali Titu in poslušali Džuli, skoraj razprodana, odzivi Jeseničanov na zabavno in duhovito vsebino pa so bili odlični. Tako je že v prvem letu prodala skoraj vseh sedemsto natisnjenih izvodov. »Večinoma avtorji, kot sem jaz, dokaj neznani, ki niso pod okriljem nobene založbe, prodajo največ do štiristo kopij, tisti bolj poznani pa okoli tisoč. Okoli petdeset kopij sem pustila na javnih mestih na Jesenicah, denimo po lokalnih avtobusih, v zdravniških čakalnicah, na avtobusnih postajah, ker je bil moj cilj, da naredim dejanje iz prijaznosti in dam svoji skupnosti nekaj nepričakovanega. Najboljši občutek pa me je zajel takrat, ko sem vstopila v jeseniško knjižnico in na policah zagledala svojo knjigo,« pripoveduje Sanja. In vse odtlej jo, kot pravi, znanci sprašujejo, kdaj bo napisala še drugi del knjige. »Pogosto me po rami potaplja tudi kak neznanec in me vpraša, ali sem jaz tista Baturjeva Sanja, ki je tako dobro knjigo napisala.« No, in zdaj je prišel čas, ko se je Sanja pisanja tudi zares lotila. Knjigo bo nadaljevala tam, kjer je prvi del zaključila, to je s smrtjo Tita, in bo opisovala devetdeseta leta. »Za zdaj imam napisana poglavja o jeseniškem kopališču, hali Podmežakla, železniški postaji in o tem, kje so začeli prodajati prve pice, pa o delikatesnih trgovinah, kjer so se stvari prodajale še preko lesenih pultov, o cerkvi sv. Lenarta, o Iztoku in Dunji in še nekaterih znanih karakterjih ...« Bo pa vključila tudi nekaj zgodb iz sedemdesetih in osemdesetih let, ki so ji ostale še od prejšnje knjige. K sodelovanju pa želi povabiti tudi Jeseničane, ki bi ji zaupali osebne spomine in kakšne zanimive anekdote iz tistih časov. »Želim si, da bi bila naslednja knjiga sicer moja, ampak napisana kot nekakšen kolaž, ki bi vseboval zgodbe mojih bralcev, ki bi se v njih tudi prepoznali,« pravi Sanja. Knjiga naj bi izšla poleti 2017, vsem, ki bodo sodelovali pri njenem nastajanju, pa bo podarila podpisan izvod knjige z osebnim posvetilom. Kot dodaja, Jeseničani in okoličani lahko stik z njo navežejo prek elektronske pošte sanjamoore2002@yahoo.co.uk.

Sanja sicer dela kot svobodna novinarka in pisateljica, ukvarja se z motivacijskimi govori in nastopi, ta čas pa piše tudi knjigo v angleščini. Občasno sodeluje tudi z angleškimi televizijskimi kanali. »Za hobi pa predelujem staro pohištvo v nove, bolj moderne kose in kreiram moške kolonjske vodice in balzame po britju.« Sanja ima dva otroka, odraslega sina Matica, ki bo letos dopolnil 24 let in je diplomirani geograf, hčerka Morna Francesca pa bo jeseni dopolnila trinajst let in je v prvem letniku srednje šole. »Odločila se je iti po poti umetnosti, študira dramatiko in glasbo in je izvrstna pevka, po meni je podedovala tudi smisel za pisanje,« pravi Sanja, ki se na Jesenice pogosto vrača, saj tam živi tudi njen zdajšnji partner Sandi. Stara mama menda vedno reče: lastovka se vrača domov ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 5. december 2006 / 06:00

S skromnostjo do visoke starosti

Najstarejša Kranjčanka Barbara Orožen je minulo nedeljo praznovala 103. rojstni dan.

Objavljeno na isti dan


Kultura / petek, 2. oktober 2020 / 18:12

Pot v Tadam z Anjo Bezlovo

Razburljivo ulično pustolovščino za mlajšo in starejšo publiko, zgodbo in metaforo za nekaj, kar iščemo vsi, neki boljši, novi dan, smo nedavno lahko spremljali na vrtu kamniške Vratarnice. V predstav...

Kronika / petek, 2. oktober 2020 / 18:10

Ker sodišče ne najde prič, ju bo poiskal kar obtoženi

Na sojenju Daliborju Pejiću, ki naj bi bil del organiziranega tihotapljenja droge v Celovec, imajo težave z iskanjem prič, ki živijo ali so zaprti v tujini. Pomoč pri iskanju je sodišču ponudil kar ob...

Gorenjska / petek, 2. oktober 2020 / 18:07

Študenti se vračajo

Včeraj se je začelo novo študijsko leto. V zimskem semestru naj bi se študijski proces odvijal na fakultetah v vseh primerih, ko se aktivnosti lahko izvedejo varno ob upoštevanju priporočil Nacionalne...

Šenčur / petek, 2. oktober 2020 / 15:11

Obnovili Kranjsko cesto

Slab kilometer dolg odsek Kranjske ceste v Šenčurju je bil dograjen pred rokom. Na trasi je tudi krožišče, kjer sta pripravljena kraka za cesto proti Britofu na eni in v obrtno cono na drugi strani.

Zanimivosti / petek, 2. oktober 2020 / 15:09

Ali iz Tržiča še veter ni dober

Na četrtem domoznanskem večeru v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja so z gosti Fino Ležaja, Nušo Hafner, Rezko Košnjek in Bojanom Knificem obujali spomine na tržiške Vesele večere in pojasnili znani rek,...