Kronika tedna

Sodba pedofilskemu župniku postala pravnomočna

Višje sodišče v Mariboru je po poročanju časnika Dnevnik potrdilo sodbo ptujskega okrožnega sodišča, ki je ormoškega duhovnika Albina Žnidariča zaradi treh kaznivih dejanj spolnega napada na otroka kaznovalo s petimi leti in pol zapora. Sodišče je 58-letnemu Žnidariču izreklo tudi varnostni ukrep, po katerem pri opravljanju svojega poklica še pet let ne bo smel imeti neposrednih stikov z otroki oz. osebami, mlajšimi od 15 let. Žrtve župnikovih zlorab naj bi bili v vseh primerih dečki z območja Ormoža oziroma iz ormoške župnije. Ker je ena od domnevnih žrtev 58-letnega člana križniškega reda tudi duševno hudo moten mladoletnik, je bil župnik obtožen tudi zlorabe slabotne osebe. Po aretaciji ormoškega župnika se je ptujskemu tožilstvu javilo še več domnevnih žrtev, ki naj bi jih Žnidarič spolno zlorabil, še preden je prišel službovat v Ormož. Ker so ti primeri že zastarali, se o njih sodišče ne more več opredeljevati.

V primeru Orion nič nezakonitega

V Ljubljani se je prejšnji teden izteklo sojenje v primeru Orion. Ljubljansko okrajno sodišče je direktorja Oriona Branka Lužarja, njegovo nekdanjo sodelavko Vesno Uzar, nekdanjega notarja Borisa Lepšo in notarko Nevenko Tory oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin, oproščeni sta bili tudi pravni osebi Orion LTD v stečaju in Orion LTD Invest. Kot je pojasnilo sodišče, v pogodbah ni našlo nobenega lažnega podatka, da v njih ni vpisana višina obrestne mere, prav tako pa ni bilo v neskladju s tedanjo zakonodajo oziroma kaznivo dejanje. Sodba ni pravnomočna, tožilstvo pa je že napovedalo pritožbo. Lužarju sicer tožilstvo očita, da je v letih od 2001 do 2003 kot direktor družb Orion in Orion Invest podpisal pooblastila, na podlagi katerih so pooblaščenci družb iz skupine Orion v posojilne pogodbe posojilojemalci vpisovali lažne podatke o višini danih posojil oz. so ponarejene listine podpisovali.

Minuli teden ena smrtna žrtev

Na slovenskih cestah se je prejšnji teden zgodilo 126 prometnih nesreč, v njih pa je ena oseba umrla, 184 pa se jih je poškodovalo. Zadnji konec tedna so se zgodile štiri prometne nesreče, v katerih so se poškodovale štiri osebe. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost ter nepravilna stran in smer vožnje, so sporočili z Generalne policijske uprave. Na slovenskih cestah je letos umrlo 96 oseb, dvanajst manj kot v enakem obdobju lani.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / / 07:00

G-Force

Svet potrebuje večje junake.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.