Izobraženi bukseljni (67)

Kolikokrat se vam je že zgodilo, ko ste mislile, da ste naletele na tistega pravega?

Jaz sem kakšno leto ali dve živela v zmoti, da je vsak, s katerim sem se počutila bolj posebno, tisti pravi. Potem sem počasi pred 'tisti pravi' začela dodajati 'morda', danes pa se velikokrat zgodi, da ravno v najmanj pričakovanih, najbolj komičnih situacijah naletim na pravega, vendar ali tega ne vidim, nočem videti ali pa ga spregledam, ga ne slišim.

Sandi je živel nekje v zasavskih hribih. Mislim, da ženske v življenju še ni pohvalil. Morda bi se to zgodilo (ali pa se celo kdaj je), če bi bila v teku za svetlobno leto hitrejša od njega ali pa bi imela za pet tisoč evrov dražje kolo kot on. Tak je pač bil: trd, zagrizen športnik, zoprno privlačen mladenič, ki je sicer vse življenje hodil z difovkami, pa so mu očitno tudi te ušle – edine, ki bi bile in so bile kos njegovi športni naravi. Dokler sem se odzivala na njegova 'prijetna' dnevna vprašanja 'si danes športala in imaš že kaj manjšo rit' z negiranjem in 'odjebi stari', toliko časa sem bila zanimiva, v končnem pa sem se njegove tovrstne ljubezenske predigre naveličala.

Drugi ekstrem je bil Tilen. Doktor filozofije. On je imel neverjetno ljubezniv nasmeh in prijaznost do žensk razvito do te mere, da bi vsaka navadna rekla, da človek preprosto ne zna mimo dveh blokov, ne da bi vmes podelil vsem možnim ženskim profilom na cesti dvajset flirt nasmehov in pogledov. Včasih je šel celo tako daleč, da je s svojim trenutnim zmenkom sedel pred lokalom, ko je v notranjosti lokala opazil zanimivo dekle, izkoristil 'grem na wc' in ga včasih ni bilo nazaj tudi pol ure.

Mene sicer njegov način komunikacije ni motil, me pa ne preseneča, da je pri štiridesetih še vedno samski. Babnice si pač mislijo svoje. Glede na njegovo izobrazbo in redkobesednost, pa je bila naveličanost ob kavah ali soku na koncu obojestranska. Sicer si se z njim lahko pogovarjal tako o ženskih zadevah kot kvantni teoriji, vendar ni mogel iz doktorske kože in dekleta že na začetku s svojim nastopom blokiral do te mere, da so celo znanstvenice v nadaljevanju največkrat le neumno zrle v sok pred seboj, ga sem ter tja premešale s slamico in gledale na uro.

In ker so vse dobre stvari tri, se je seveda našel na spletu še tretji genijalec. Diplomirani ekonomist, ki je zaradi dolgčasa magistriral še iz javne uprave. Sicer precej odrasel, samostojen petintridesetletnik, ki naj bi si naslednje leto kupil tudi precej boljši avto, stanovanje si je pa že uredil, čeprav mu včasih še vedno skuha mama, ker pač živi nad starši. Njegova telefonistična 'mobilnost' pa je bila za odraslega človeka pravi fenomen. Fant se je odločil za mobilnik na kartico, brez naročnine, kar je sicer lahko varčevalni ukrep za enega, medtem ko je to lahko zelo zoprna situacija za drugega.

Nobena ni preveč vesela, ko dnevno dobi sms ali klic, kjer (potencialni) partner sladko napiše oziroma reče: »Me lahko pokličeš nazaj, ker veš, mi bo takoj kartico požrlo …«

Verjetno bom v kratkem naletela tudi na četrtega izobraženca.

Morda bo temu poleg njegove diplome, magisterija ali doktorata kaj več jasno o odnosih med moškim in žensko.

Morda je že prebral kako knjigo na to temo in me bo dnevno razsvetljeval s citati iz nje.

Lahko pa bom imela srečo in bo naraven talent.