Na stotine izrezljanih ovčic

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / četrtek, 3. december 2009 / 06:00

Milan Kosec si z rezbarjenjem lesenih jaslic zapolni ves prosti čas. Pri rezljanju figuric mu pomaga tudi žena Rozi.

Mengeš – Mengeš se je že v začetku 20. stoletja razvil v svojevrstno jasličarsko središče, ki je celo strokovnjake presenečalo s številnimi ustvarjalci. Zdaj jih je vse manj, med njimi pa je toliko bolj prepoznaven Milan Kosec, ki ga po spretno izdelanih figuricah iz lipovega lesa poznajo ljubitelji jaslic iz vse Slovenije. »Veselje za rezbarjenje sem imel že kot otrok, saj je moj stric izdeloval jaslice. Po šoli sem obiskoval nekaj starejših mengeških rezbarjev, jih opazoval pri delu in nekega dne so mi v roke potisnili deščico in nožek, pa sem začel rezljati tudi sam. Potem sem delal kot avtoličar in za to ni bilo več toliko časa vse do upokojitve, ko sem se spet navdušil za rezbarjenje, skupaj z mano pa tudi moja žena Rozi,« pravi 73-letni Milan Kosec in z veseljem pokaže figurice, ki jih je z ženo izdelal za razstavo jaslic, ki prav v teh dneh poteka v Grobljah pri Domžalah. »Vedno sem ga rada opazovala pri delu, pogosto sem tudi kaj pripomnila in predlagala, zato mi je kaj kmalu potisnil v roke svojo deščico in tako je nastala moja prva ovčica. Do danes sem jih izdelala gotovo že okoli petsto,« ponosno pripomni žena Rozi Kosec in doda, da jima rezbarjenje vzame skorajda ves prosti čas. Ovčica iz lipovega lesa pod njunimi spretnimi rokami nastaja okoli 25 ur, druge figurice pa tudi po tri tedne. Na koncu vse skupaj premažeta z vodotopnim lakom, da les obdrži svojo barvo in se zaščiti.

Svoje znanje izpopolnjujeta v Turističnem društvu Kanja in njihovem rezbarskem krožku. Dobivajo se vsak torek v trzinski šoli, skupaj pa tudi razstavljajo. »Od marca do novembra sva imela razstavo na blejskem otoku, najine jaslice bodo v teh dneh na ogled tudi na razstavi v Kranju, vsako leto sodelujeva na Mihaelovem sejmu v Mengšu, na Florjanovem sejmu v Trzinu, v Grobljah, razstavljala pa sva tudi že v Kamniku, v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah, v Novem mestu in v številnih drugih krajih,« ponosno povesta Milan in Rozi, ki sta 10. oktobra praznovala tudi zlato poroko.

Čas za rezbarjenje se začne jeseni, pravita, saj ju poleti v naravo vleče ljubezen do kolesarjenja in pohodništva. Ponosno povesta, da sta bila samo letos na Sv. Primožu nad Kamnikom že 150-krat, da sta, odkar sta v pokoju, prehodila slovensko planinsko in domžalsko transverzalo in da z upokojenci redno kolesarita.