Recesija? Ne! Ena sama velika svinjarija!

Tudi letos so se maturantje prišli poklonit Prešernu, za njimi pa je ostalo tako kot po kakšnem orkanskem vetru. Po tleh so ležale prazne pločevinke in razbite steklenice. In to naj bi bila bodoča inteligenca naroda. Istega dne zvečer sem se podal na Slovenski trg, kjer sem želel ob koncu Tedna mladih prisluhniti ansamblom, ki so se vrstili na osrednjem odru. Tla so bila še vedno polna posledic maturantskega stampeda skozi mesto – vse naokrog pločevinke, plastični kozarci in razbite steklenice! Skrajno objestno in povsem nekulturno.

Vsa ta nesnaga pa me je kot kulturnega delavca spomnila še na eno veliko svinjarijo, ki pa se dogaja kar v kulturi. Bil bi krivičen, če bi obdolževal kar po dolgem in počez, zmotilo pa me je predvsem dejstvo, da marsikatera dogajanja v kulturi nimajo nič skupnega s kulturo, saj obstajajo tudi društva, tako imenovani fantomi. Vsako leto napišejo program dela, ki ga morajo predložiti ob raznih razpisih, na katera se prijavljajo. Denar pa ne konča namensko, ampak čisto nekje drugje ali pa se neporabljen kopiči na računu, čeprav mora biti porabljen ter se morata priliv in odliv ujemati do centa. Ko sem opozoril na ta problem, sem prejel šokanten odgovor – veste, velikokrat ta sredstva damo samo zato, da imamo mir pred njimi!

 

Recesija, odpuščanja, vsak dan več lačnih ... hm! Pa poglejmo, kam gre denar v društvih, namenjen seveda za razne kulturne prireditve in dejavnosti – člani izvršnega odbora si radodarno delijo sejnine, hodijo na večerje za izbrance, predsedniki imajo službene, pregrešno drage telefone. Kar naježil sem se, ko sem slišal izraz »pisarna v žepu« - le kaj društvo potrebuje pisarno v žepu? Mar zato, da se dogovorijo za »fešto« nekje za Savo? Denar se neporabljen kopiči na računih, pa vendar še vedno prosjačijo za nova ali pa celo dodatna sredstva! Program imajo velikokrat samo napisan, da ne rečem kar prepisan od neke druge kulturne institucije, izvajajo pa ga ne! In to v času, ko se marsikatera kulturna organizacija naravnost otepa s finančnimi problemi, kako v času recesije in oklestenega proračuna izpeljati vse zastavljene programe in ostati v pozitivni ničli, da ne bi zapadli v kak minus.

 

Ne želim posploševati problema, ali pa delati krivico tistim kulturnim organizacijam in društvom, ki se trudijo izpolniti zastavljene programe in cilje. Moja kritika je namenjena tistim društvom, ki so kulturi bolj v sramoto kot v čast. In takih fantomov niti ni tako zelo malo, seveda pa nekateri naravnost bodejo v oči! Za maturanti je ostala svinjarija po tleh, v kulturi pa ... Upam, da bo tole pismo zaleglo za kakšen temeljit pretres tistih kulturnikov, ki samo govore, da so kulturniki, njihova dejanja in obnašanje pa kažejo na vse kaj drugega!

 

Zvone Oblak