Dober fotorobot nastane z dobrim opisom

Fotorobot, kakor imenujemo računalniško sestavljeno sliko iskane osebe, navadno storilca kaznivega dejanja, izdelano po opisih prič, je nepogrešljivi pripomoček pri delu policije. Z njihovo pomočjo je Policija razrešila že marsikatero kaznivo dejanje, tudi streljanje na voznika Alpetourja na ljubljanski avtobusni postaji pred nekaj meseci.

Izdelava fotorobotov v slovenski policiji sega v 70. leta 19. stoletja. V tem obdobju so v takratnem Sekretariatu za notranje zadeve uvedli sistemom ročne risbe, pri čemer so sodelovali z akademskim slikarjem. Z manjšimi spremembami v načinu dela se je ta tehnika uporabljala vse do začetka tega desetletja, ko je tudi slovenska policija počasi začela prehajati na računalniški sistem.

»Z napredovanjem računalniške programske in strojne opreme v svetu je postala računalniška tehnika sestavljanja fotorobota prijaznejša tako do strokovnjaka, ki ga upravlja, kot tudi za osebo, ki opis podaja. Do nedavnega smo za izdelovanje fotorobotov uporabljali ročno risbo, nekaj let nazaj pa smo prešli na računalniško sestavljanje slik. Pri izdelavi računalniških programov v svetu sodelujejo različni strokovnjaki s področja psihologije, biometrije in policije. Kljub vsestranskosti tovrstnih programov pa je, tako kot pri ročni risbi, pri izdelavi takšnih sestavljenih slik ključnega pomena spomin priče ter njegova sposobnost priklica spominske slike storilca. Priklic se stimulira pred samo izdelavo fotorobota, in sicer v razgovoru po načelih kognitivnega intervjuja,« pravi Gregor Kovač s slovenske policije, edini strokovnjak pri nas, ki se ukvarja z izdelovanjem fotorobotov in računalniško sestavljene slike izdeluje za vseh enajst policijski uprav po Sloveniji.

Slovenska policija v okviru predkazenskega postopka izvaja vrsto opravil s ciljem odkritja storilca kaznivega dejanja. Izdelava sestavljenih računalniških slik so eno pomembnejših policijskih pooblastil, ki se uporablja v skladu z Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o Policiji. Ta dva zakona dajeta policistom pravice in dolžnosti, da fotorobota sploh lahko izdelajo. Za čim bolj uspešno izdelavo fotorobota, ki pomaga policistom pa tudi javnosti pri iskanju storilcev kaznivega dejanja, pa sta ključnega pomena dober osebni opis storilca in sposobnost strokovnjaka, ki izdeluje računalniško sestavljeno sliko, da si predstavlja značilnosti obraza, ki jih opisuje priča. S poglobljenim pogovorom mora zato strokovnjak za obrazno identifikacijo od priče ali žrtve kaznivega dejanja pridobiti čim več podatkov o zunanjem videzu storilca. »Opis storilca je odvisen od spominske slike opisovalca in od okoliščin, v katerih se je znašel. Izdelava fotorobota je lahko zelo naporna - tako za pričo ali žrtev, ki podaja osebni opis, kot tudi za strokovnjaka, ki izdeluje fotorobota. Žrtev ali priča se mora ves čas vračati v preteklost in se spominjati spornega dogodka, kar je lahko zelo stresno, odvisno od narave in izdelovalca fotorobota, saj si mora popolnoma jasno predstavljati sliko opisovalca ter vanjo vključiti tudi svojo sposobnost portretiranja. Večina ljudi lažje prepoznava obraze, kot pa jih opisuje,« svoje delo opiše Kovač in poudari, da fotorobot ni fotografija storilca, temveč zgolj skica, ki povečini delno in včasih le v nekaterih detajlih ustreza resnični podobi storilca. Namen fotorobota namreč ni izdelati popolnoma identičnega obraza storilca, temveč ustvariti čim večjo podobnost, saj je lahko kasnejša objava fotorobota v medijih ključnega pomena pri preiskovanju kaznivega dejanja.

Možnost izdelave računalniško sestavljene slike slovenski policisti uporabljajo pri preiskovanju vseh vrst kaznivih dejanj, v dosedanji praksi pa so bili fotoroboti najpogosteje uporabljeni pri premoženjskih kaznivih dejanjih, pa tudi pri preiskovanju nekaterih hujših prometnih nesreč s pobegom.