Stres naš vsakdanji (1)

Ne vem, kaj si vi predstavljate pod besedo "stres", toda sama si mislim, da je to nekaj, česar je preveč ...

Pravzaprav nisem tako daleč od resnice, kajti pri stresu je kar nekaj dogajanja, ki sodi nad povprečje. Sicer naj bi bil običajen stres nekaj pozitivnega, saj človeku že od nekdaj omogoča preživetje, če mu grozi nevarnost. Ker pa so dinozavri izumrli, nas čaka tisoč in ena nevarnost, proti kateri se moramo boriti. Nekaj teh nevarnih dražljajev je logična posledica ureditve sveta in dogajanja v naravi, nekaj pa smo jih ustvarili tudi umetno. Stres pri prečkanju ceste ali pri vožnji z avtomobilom je nekaj vsakdanjega. Pride dražljaj in takoj moramo reagirati. Če ne bi, bi lahko umrli ali se poškodovali. Isto je pri drugih dražljajih, ki jih doživljamo kot t. i. stresorje. To so vsi dražljaji, ki sprožijo v človeškem telesu določene reakcije – hud mraz, vročina, bolečina, infekcija, cvetni prah, alkohol, živčni napor, strah, žalost … Stresorji so lahko tudi prijetni, vendar kljub pozitivnemu predznaku ostajajo stresorji, ki enako delujejo na telo kot drugi. Mednje štejemo poroko, selitev, rojstvo otrok, prelomnice v družini … Razlika med temi in onimi je le v krajšem času reakcije v prid prijetnim, kar kaže na to, da se na dobro hitreje navadimo kot na slabo. Ko dobijo možgani sporočilo o nevarnosti oz. o določenem dražljaju, se nemudoma odzovejo in sprožijo alarmno reakcijo, ki vključi vse telo. V zapletenem mehanizmu živčnega sistema in žlez z notranjim izločanjem se začne dogajati reakcija, ki je ne moremo nadzorovati. Kar spomnite se nenadnega zaviranja, ko skoči pred avto srna. Dihanje se pospeši, srčni utrip se poveča, krvni pritisk naraste, mišice se napnejo, kri nam pošlje nove zaloge energije. V težkih situacijah še sami ne vemo, kje zberemo toliko moči, da nekaj premaknemo, dvignemo, nekoga rešimo … Zahvaliti se moramo telesu, ki je opremljeno za naše reševanje.