Gospodinjstva so se lani manj zadolževala

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / torek, 30. junij 2009 / 06:00

Pri posojilih gospodinjstvom se je povečal delež posojil z nespremenljivo obrestno mero. Pri stanovanjskih posojilih so naraščala posojila z več 20-letno odplačilno dobo, najemanje posojil v "švicarjih" pa je skorajda prenehalo.

Ljubljana – Po podatkih Banke Slovenije so se gospodinjstva lani zadolževala manj kot v letu prej. Na to so vplivali zviševanje posojilnih obrestnih mer v večini leta, počasnejša rast plač v zasebnem sektorju v primerjavi z letom 2007, naraščajoča brezposelnost in krepitev splošnega nezaupanja, na povpraševanje po stanovanjskih posojilih pa še dodatno gibanje cen na stanovanjskem trgu in razvrednotenje finančnega premoženja na kapitalskem trgu.

Večina se zadolžuje pri bankah

Gospodinjstva so se zadolževala predvsem pri bankah, ki so v zadnjih treh letih delež pri financiranju gospodinjstev povečale na skoraj 70 odstotkov. V letih 2006 in 2007 so bančna posojila gospodinjstvom letno porasla za okrog 25 odstotkov, lani le za 15 odstotkov, pri tem pa so stanovanjska posojila še ohranila visoko stopnjo rasti. Ker se je zadolževanje upočasnilo, se obremenjenost gospodinjstev z odplačevanjem posojil v primerjavi z letom prej ni opazneje povečala. Povprečen delež prejemkov, ki so jih gospodinjstva namenila odplačevanju posojil, je podobno kot predlani znašal 21 odstotkov, delež za plačilo obresti pa se je nekoliko zvišal zaradi hitre rasti obrestnih mer in prevladujoče spremenljive obrestne mere pri posojilih. Največje tveganje za odplačevanje dolga predstavljajo gospodinjstva z nizkimi prejemki in z brezposelnimi, manjše tveganje pa predvsem zaposleni v javnem sektorju.

Obrestne mere dol, pribitki gor

Obseg novo sklenjenih bančnih posojil se je lani v primerjavi s predlani znižal, hkrati pa se je spreminjala tudi njihova ročnost. Pri stanovanjskih posojilih se je ročnost podaljševala, več kot dve petini vseh novih posojil je bilo sklenjenih z odplačilno dobo nad dvajset let. Pri potrošniških posojilih je bil »trend« drugačen, ročnost se je skrajševala, še zlasti proti koncu leta. Obrestne mere za posojila gospodinjstvom so se od lanskega oktobra dalje zniževale, hkrati pa so banke povečevale pribitke nad referenčno obrestno mero. Pri stanovanjskih posojilih se je spremenljiva obrestna mera do letošnjega februarja znižala za 2,5 odstotne točke, pri potrošniških posojilih pa nekoliko manj, za 1,8 odstotne točke. Banke so pri obrestnih merah za stanovanjska posojila ohranile pozitivno razliko v primerjavi z evrskim območjem, obrestne mere so bile še vedno v povprečju za 1,2 odstotne točke višje kot v bankah z evrskega območja.

Potrošniška posojila cenejša

Potrošniška posojila s spremenljivo obrestno mero so bila cenejša kot v evrskem območju, s fiksno obrestno mero pa dražja. Tako pri stanovanjskih kot potrošniških posojilih se je lani povečal delež novih posojil, sklenjenih s fiksno obrestno mero. Pri stanovanjskih posojilih je bilo takih posojil 19 odstotkov, pri potrošniških pa več kot polovica. Zadolževanje v švicarskih frankih se je lani upočasnilo, proti koncu leta je skoraj povsem prenehalo, delež tovrstnih posojil pa je še vedno visok in predstavlja za gospodinjstva tečajno in obrestno tveganje. Pri kreditiranju v švicarskih frankih so prevladovale banke v večinski tuji lasti.