Gradbeniki so motor gospodarstva

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Gradbeniki predlagajo državi, da pospeši nakupe stanovanj in se bolje pripravi na javne investicije.

Hotavlje – Gradbena panoga se v gospodarski krizi omenja kot najbolj prizadeta. K pogovoru smo povabili Branka Selaka, predsednika Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (bolj znan je kot dolgoletni direktor Marmorja Hotavlje), ki v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) oziroma Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala na številnih posvetih in okroglih mizah išče rešitve in oblikuje predloge vladi, kako omiliti krizne razmere.

Ste predsednik Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Kako je nastala?

»Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala je bila kot samostojen subjekt v okviru GZS oblikovana iz Združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala lani v sklopu procesa preoblikovanja GZS po novi zakonodaji. Tudi v naši zbornici je zaradi prostovoljnega članstva prišlo do približno 30-odstotnega osipa.«

V krizi se kot ena najbolj prizadetih panog, poleg avtomobilske, omenja prav gradbena panoga. Kako ocenjujete položaj?

»Normalno je, da ko pride kriza, se ustavijo investicije. Žal pri nas ni prakse, da bi se v krizi nadaljevale vsaj javne infrastrukturne investicije (ceste, železnice, šole itd.), pri čemer je najhujši problem nepripravljenost teh investicij, zlasti z vidika umeščanja v prostor. Žal ne naša država ne lokalne skupnosti pogosto nimajo niti vseh potrebnih prostorskih dokumentov, zato se javne investicije, ki v razvitih državah prispevajo k preseganju krize, pri nas ne izvajajo.«

Kaj pa stanovanjska gradnja?

»Tudi na tem področju je velik problem. Zaradi precejšnjih potreb, pa tudi iz povsem špekulativnih razlogov - želje po velikih zaslužkih se je stanovanjska gradnja v časih konjunkture precej razmahnila. V času krize pa se je prodaja ustavila. V razmerah, ko v Sloveniji ugotavljamo velik primanjkljaj najemnih stanovanj, skupaj s sindikati predlagamo državi, da že zgrajena stanovanja odkupi prav v ta namen oziroma prek stanovanjskega sklada in bank omogoči take kreditne pogoje, da bo mogoče ta stanovanja nameniti za reševanje stanovanjskih problemov mladih družin. S tem bi bil odpravljen hud likvidnosti krč v gradbeništvu in številnih drugih podjetjih (po nekaterih podatkih z gradbeniki sodeluje nad deset tisoč malih podjetij), ki sodelujejo pri gradnji in opremljanju stanovanj. Znano je, da ima prav gradbeništvo izredno močan vpliv na gospodarstvo; pogosto pravimo, da je pravi motor ekonomije, in v Sloveniji imamo ta sektor dobro razvit. Velika škoda bo, če bodo poleg gradbenih podjetij začela propadati številna druga podjetja, ki sodelujejo z gradbeništvom. V nedokončanih in neprodanih stanovanjih je danes zamrznjenih okoli 650 milijonov evrov.«

Vendar bi v takih razmerah pričakovali tudi padec cen …

»Upoštevati je treba, da so se ta stanovanja gradila v drugačnih razmerah. Cene zemljišč so bile izredno visoke, podobno velja za materiale. Do korekcije cen bo vsekakor prišlo, predvsem na račun zaslužkov investitorjev. Predvsem pa mora država z že znanimi ukrepi odpraviti posojilni krč.«

V preostalem gospodarstvu smo priče odpuščanju delavcev. Kako je v gradbeništvu?

»Tudi tu se zaposlenost občutno zmanjšuje, pri čemer je za gradbena podjetja značilno, da pri gradnjah sodelujejo pogodbeno s številnimi skupinami gradbenih delavcev iz tujine. Te pogodbe se ne obnavljajo več. Seveda fiksni stroški ostajajo in ekonomičnost se zelo poslabšuje. Sicer pa večina gradbenikov še zaključuje v konjunkturi začete objekte, položaj se bo še zaostril, ker ni novih investicij. Najzgovornejši je podatek o velikem upadu izdanih gradbenih dovoljenj.«

V okviru GZS so v teh kriznih časih številni posveti in okrogle mize o reševanju težav, med njimi tudi o gradbeništvu, kjer sta nosilca vaša in Inženirska zbornica Slovenije. 8. junija je tako bil posvet o učinkovitosti javnih gradenj. Kakšni so zaključki?

»Velik problem gradbeništva v odnosu do države je, da to področje zadeva kar tri ministrstva, ki pogosto niso usklajena: ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za promet. Ob najavljeni pospešeni gradnji in obnovi javnih infrastrukturnih objektov kot pomembnega dela protikriznih ukrepov stroka opozarja, da država slabo vodi svoje investicije. Neizkušeni investitorji v želji po čimprejšnjem pričetku gradnje podcenjujejo prvo fazo gradnje – to je pripravo strokovnih podlag in načrtovanje – ki je relativno poceni, določa pa uspešnost ali neuspešnost investicije. Država se mora za vodenje svojih investicij usposobiti, poskrbeti mora za nujne spremembe zakonodaje s področja javnega naročanja, gradnje, prostora in varstva okolja ter se ne nazadnje ustrezno organizirati. Stroka vidi rešitev v ustanovitvi direktorata za graditev in hkrati agencije za javne investicije. Prepričana je, da je to nujna sistemska sprememba za manj neusklajenosti v zakonodaji in manj napak v vodenju investicij, s čimer bi zagotovili pomembne prihranke denarja in časa.«