Beljak počastil Valentina Omana

Slovenci v zamejstvu (146)

Znani koroški slikar slovenskega rodu Valentin Oman, ki se je rodil leta 1935 v Štebnu/St. Stefan pri Finkensteinu/Bekštajn v bližini Beljaka, je bil pred kratkim deležen posebne časti. Beljaško filatelistično društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1900 in ima 110 članov, je izdalo novo poštno znamko z motivi, ki jih je lani za nova okna v domači cerkvi v Štebnu na steklo narisal Valentin Oman. O poštnih znamkah, ki so lahko tudi umetnost, še posebej pa o Valentinu Omanu, so govorili vse najboljše. Veselje, da se s svojim delom po dolgem času znova predstavlja v Beljaku, je poleg predsednika beljaških filatelistov Hansa Roberta Casanove izrekel tudi župan Beljaka Helmut Manzenreiter. V Paracelsusovi dvorani mestne hiše, v kateri je bila predstavitev znamke, so obiskovalci slišali tudi slovensko pesem, saj so za kulturni program poskrbeli pevci moškega pevskega zbora Jepa Baško jezero iz Loč/Latschach, ki ležijo v soseščini slikarjeve rojstne vasi. Med drugim so Ločani zapeli tudi znano koroško »Nmav čez izaro …«. Valentin Oman živi in ustvarja na Dunaju in v domačem Štebnu. Beljak je pobraten s Kranjem in župan Manzenreiter je bil vesel, da bo o tem dogodku poročal tudi Gorenjski glas iz pobratenega mesta.

Na Koroškem so kar glasno odmevale besede predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka o manjšinah v sodobni Evropi in o položaju slovenske manjšine na Koroškem, ki jih je izrekel v Tinjah na srečanju s predsednikom Republike Avstrije dr. Heinzem Fischerjem. Dejal je, da se o katerikoli narodni skupnosti ne more odločati brez njenega sodelovanja in brez soglasja z njo. »To pa zahteva primerno organiziranost narodne skupnosti in primerno stopnjo programske zrelosti v njenem delovanju. V Pluralistični družbi je razumljivo, da je tudi narodna skupnost organizirana pluralistično. Vendar pa pluralizem zaradi pluralizma ali zaradi ohranjanja obstoječih organizacij ni optimalna rešitev. Treba je dobro oceniti potrebe in možnosti ter najti primerne organizacijske oblike. To je seveda naloga narodne skupnosti same. Ta naloga ne bi smela biti pretežka, saj že današnja stvarnost kar dobro izkazuje prednostne naloge in okrog njih je mogoče oblikovati primerno stopnjo enotnosti. Ta je potrebna, če želimo resnično dobre rezultate,« je povedal slovenski predsednik. Njegovo razmišljanje o organiziranosti narodne skupnosti je še posebej aktualno za Slovence na Koroškem, ki še posebej po zadnjih deželnih volitvah, na katerih je zmagala Slovencem manj naklonjena politika in slovenski kandidati na strankarskih listah in kandidati slovenske Enotne liste niso bili posebej uspešni, znova razpravljajo o složnejšem delovanju in skupnem političnem zastopstvu.