Slovenija se je uklonila po nepotrebnem

Prvak opozicije Janez Janša pojasnjuje svoj pogled na potrebo po ustavnih spremembah, ukrepih zoper gospodarsko krizo in nekaterih pravkar sprejetih zakonih, ki po njegovem za Slovenijo niso dobri.

Kako ste zadovoljni z rezultatom nedeljskih volitev v evropski parlament?

»Nesporno je, da je na nedeljskih volitvah zmagala kakovostna lista SDS. Volivkam in volivcem se zahvaljujem za podporo naši listi ter za streznitveni signal, ki so ga poslali vladi. Ta je bil zelo potreben. Pričakujemo, da bo vladna koalicija ta signal vzela resno, hitreje predlagala boljše protikrizne ukrepe in da bo v prihodnjih mesecih sposobna skleniti neko razvojno partnerstvo, ki pa ne bo spreminjalo razmerij med koalicijo in opozicijo. Mi smo pripravljeni sodelovati v okviru partnerstva za razvoj s katerokoli vlado, saj gre za nacionalni interes.«

Na kongresu SDS ste sprožili zahtevo po ustavnih spremembah, kar je sedaj spodbudilo razpravo tudi v širši politični javnosti. Kaj se vam zdi narobe v slovenskem ustavnem redu, da terjate njegove spremembe?

»Ne gre za to, da pred dvajsetimi leti sprejeta ustavna ureditev ne bi bila dobra, pač pa se tudi dobre rešitve sčasoma izčrpajo in so potrebne nove. Dvajset let nazaj ni bilo zelo konkretnih predstav, kakšno bo življenje v Evropski uniji, bile so želje, sanje, primerjave, kaj obstaja v Evropi in kaj smo doživeli v Jugoslaviji. Slovenska ustava je bila v veliki meri napisana kot antipod temu, kar smo imeli prej. V dvajsetih letih se je spremenila ne le Slovenija, pač pa tudi Evropa in svet. Danes prevzemajo upravljanje generacije, ki ne berejo več časopisov, ker informacije dobijo na internetu. To spreminja življenje, ne le družbene odnose, tudi način upravljanja in na tem področju so v naši ustavi opredeljeni nekateri zelo komplicirani postopki za delovanje izvršilne oblasti, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Tu je po mojem mnenju potrebna nadgradnja, so potrebne spremembe, treba je nadomestiti stvari, ki so preživele.«

Katerim spremembam bi morali pri tem dati prednost?

»Ena od njih je skrajšanje rokov za oblikovanje vlade. Danes potrebujemo najmanj dva meseca, da se po volitvah vzpostavi vlada in po ustavnih rokih volitve v državni zbor vedno padejo na jesen. Slovenija zaradi tega vsako četrto leto ne dobi proračuna pravočasno. Tako številni družbeni podsistemi ostajajo šest mesecev brez denarja, na tisoče uradnikov brez dela, sami sebi predpisujemo zastoj, medtem ko v več drugih državah že po tednu dni sestavijo vlado in stvari lahko nemoteno tečejo naprej. Ključni problem pa se mi zdi funkcioniranje sodstva. Sodni sistem je v naši ustavi opredeljen na podlagi idealne predpostavke, da bo vsak sodnik s tem, ko bo dobil trajni mandat, neodvisen in učinkovit. Dogaja pa se nam, da v velikem številu primerov niso ne eno ne drugo in na tisoče ljudi predolgo čaka na sodbe. Slovenija danes vsak teden doživi obsodilno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice zaradi sodnih zaostankov, ker sodišča ne funkcionirajo v smislu zaščite pred hudimi kriminalnimi dejanji. Zaradi tega je prav sodni sistem prva prioriteta pri ustavnih spremembah.«

Sedaj so v ospredju dogajanja, povezana z gospodarsko krizo. Vaša stranka je ponudila svoje predloge ukrepov, ki pa so bili v državnem zboru zavrnjeni. Kaj sedaj?

»Veliko ukrepov, ki smo jih predlagali in so bili zavrnjeni z glasovanjem, je še vedno aktualnih, mnogi bodo aktualni do konca krize. Vladi so na razpolago, opozicija jih sama ne more sprejeti. Za razliko od koalicije, ki je glasovala proti vsem 68 ukrepom, ki smo jih predlagali, smo mi do zadnjega podprli vse protikrizne ukrepe vlade. Vendar je teh premalo. Brezposelnost, ki drastično narašča, je strukturni problem, ki bo terjal sprejetje vseh potrebnih zakonov, od nadomestil za čas brezposelnosti, ostajanja v statusu zaposlenosti, tudi če za določen čas ne delaš, do skrajšanega delovnega časa. Vendar so to začasni ukrepi. Če v devetih mesecih, dokler bodo ti ukrepi veljali, ne bodo ustvarjena nova delovna mesta, bo problem brezposelnosti naslednje leto izbruhnil s takšno silovitostjo, da ga ne bomo obvladali in bomo prisiljeni teoretično razglasiti bankrot in iskati pomoč mednarodnih finančnih institucij. Temu se je možno izogniti tako, da del sredstev, ki se namenjajo za razne stvari, ki se zdijo potrebne, a se jim je mogoče v kriznem času odpovedati, namenimo za to, da zmanjšamo nekatere obremenitve gospodarstva, da bo to lahko vlagalo denar v nove programe, nova delovna mesta v panogah, kjer kriza ni bistveno zmanjšala naročil. To so energetika, logistika, varstvo okolja, kjer že evropska regulativa nalaga vrsto nalog. Tu so izzivi, kjer lahko izvršilna oblast s pametnimi ukrepi blaži izgubo delovnih mest. Ne more jih v celoti preprečiti, po naših ocenah pa polovico delovnih mest, ki se vsak mesec izgubi, lahko nadomestimo z novimi.«

Novelam treh zakonov ste nedavno tako ostro nasprotovali, da ste razmišljali celo o referendumu. S kakšno utemeljitvijo?

»Zakon o policiji prinaša ponovno možnost politizacije tega zelo pomembnega varnostnega in tudi represivnega organa. Hkrati širi možnost uporabe represivnih sredstev, kar po eni strani zbuja zaskrbljenost z vidika varovanja človekovih pravic, po drugi pa pooblastila niso najbolj jasno definirana in njihova uporaba odpira široko možnost pritožb zoper policiste. Ta zakon, ki ni dober ne za državljane ne za policiste, je absolutno sporen.«

Kaj pa spornost novega vinjetnega sistema?

»Zakon o javnih cestah, ki omogoča drastično podražitev cestnih vinjet, domnevno uvaja sistem, ki bi odprl blokirana sredstva pri Evropski komisiji. Zamrznitve teh sredstev nismo nikjer problematizirali, nismo sprožili nobenega postopka, kaj šele tožbe. Evropska komisija nima pravice zamrzniti tega denarja zaradi uvedbe vinjet za avtoceste, ker to ni v evropski pristojnosti. Dosedanji sistem vinjet, ki ga je lani sprejela naša vlada, ni diskriminatoren za tujce, ker so cene vinjet za vse enake. Sedaj se uvaja vinjete za krajši čas, ki bi jih morda po resni analizi, kaj je po enem letu prinesel vinjetni sistem, morda bilo smiselno uvesti, toda letnega izračuna še ni, ker smo z vinjetami začeli julija 2008. Poleg tega pa bi morala biti cena taka, ki bi prinesla najmanj toliko kot stari sistem. Cena tedenske vinjete ne bi pokrila stroškov in bi v celoti prinesla manj, kot bi dobili z drastično podražitvijo letnih vinjet. Slednje kupujejo predvsem domači vozniki. S tem občutno obremenjujemo domače voznike, ki plačujemo tudi gradnjo avtocest z davki, razbremenjujemo pa tranzit, ki je tudi velik ekološki problem za Slovenijo. Hkrati pa dobivamo tudi sporočilo z Evropske komisije, da to ne bo zadovoljilo njihovih zahtev. Tudi nikoli ne bo, kajti tu gre za lobistični interes Italije, kjer skušajo prek svojega komisarja zagotoviti zastonj uporabo slovenskih avtocest za njihove turiste. Tudi mi bi si želeli, da se zastonj vozimo po italijanskih avtocestah, pa vemo, da to ni mogoče. Skratka, ni bilo razloga, da bi se bila tu Slovenija uklonila. Naša vlada je naredilanerazumno napako, ker se temu ni uprla. Od Slovenije je Evropa zahtevalapredvsem odgovor na vprašanje, za kakšen čas smo uvedli ta sistem. Ob uvedbi smo lani navedli, da to delamo začasno, do uvedbe satelitskega cestninjenja. Na to vprašanje Slovenija vse od oktobra lani ni uradno odgovorila.

Zakon o jamstveni shemi pa je sporen zaradi dopolnila, ki na relativno enostaven način omogoča bankam, ki dobijo državna poroštva, torej javna sredstva, da reprogramirajo tudi t. i. tajkunske kredite, torej posojila za menedžerski prevzem. Gre za izigravanje sistema. Medtem ko slovensko gospodarstvo potrebuje denar za zagon proizvodnje, za končanje investicij, ki bi omogočale nova delovna mesta, se bo denar porabljal za podaljšanje prevzemnih kreditov, od katerih je odvisno lastništvo posameznikov in ne proizvodnja. Tako bo denar davkoplačevalcevreševal lastnike, ki so se zakalkulirali, in ne gospodarstva.«