Deponija Črnivec

Odziv na članek v Deželnih novicah z dne 8. maja 2009, občinskega svetnika Franca Peternela, ki se še vedno zavzema za lastno občinsko deponijo komunalnih odpadkov in hkrati saniranje stare na Črnivcu.

G. Peternel, dobro vam je poznano, da so vse institucije, vključno z MOŠ, podale negativno oceno na predlagano lokacijo za deponijo na Črnivcu.

 

1. Inštitut za ekološki inženiring Maribor – okt. 2004 ugotavlja, da je predlaganja lokacija na nestabilnem terenu s posedki in podzemnimi vodami.

 

2. E_Net Ljubljana – junij 2004, da tla prekriva deluvialna glinica sivica in konglomerat. Vidni so številni znaki začasnega lezenja in plazenja.

 

3. Urbis Maribor – junij 2004 opozarja, da je lokacija na labilnem terenu s potencialno ogroženostjo pred sproženjem plazov s posegom v teren z vkopi.

 

4. Ministrstvo za okolje in prostor je občino 1. marca 2005 obvestilo in poslalo negativno mnenje za novo lokacijo deponije z obrazložitvijo: a) ekonomsko neupravičena in neracionalna gradnja, b) ne izpolnjuje kriterijev za dodelitev finančnih sredstev iz okoljskega in kohezijskega sklada, c) podpirajo se regijski centri za ravnanje z odpadki, d) lokacija s strokovnimi ugotovitvami in podlagami ni sprejemljiva, e) nasprotovanje in pripombe občanov in krajanov KS Brezje so upravičena.

 

5. Ekologija prostora – Zdravo okolje je naša pravica. Poseg na lokaciji je v nasprotju z določbami Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednost, ki določa, da se na v območju naravne vrednote ne odlaga odpadkov, ne gradi objektov, ne slabša kvalitete vode. Opredeljuje porečje potoka Peračica z dvema slapoma kot naravno vrednoto državnega pomena zaradi njegove hidrološke, geološke in botanične vloge.

 

6. Lovska družina Begunjščica, 1. aprila 2006 – Nova lokacija za deponijo Črnivec je absolutno nesprejemljiva.

 

Občini Radovljica in vam, kot občinskemu svetniku, dajem pobudo, da je že skrajni čas za dokončanje sanacije starega, divjega odlagališča komunalnih odpadkov na Črnivcu, ki so ga zaprli leta 1995. V letu 1996 je bil izdelan sanacijski program, ki še do danes ni izveden. Gre za oporečne izcedne in površinske vode, ki se iztekajo v potok Peračico in plin, ki nenadzorovano uhaja v okolje in požarno ogroža okolico. Pa ne nazadnje je bil občinski projekt za deponijo Črnivec zasnovan po sistemu divjih odlagališč, ki v ničemer ni bil podoben izvedenemu regijskemu centru v Celju.

 

Jakob Langus,

nekdanji predsednik KS Brezje

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 12. junij 2010 / 07:00

Zmaga in poraz (2)

Naj vas ob koncu leta ne zavedejo ocene. Skrbi ali radosti naj vas misel, kako otrok doživlja šolo in učenje.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Kaj za Vas pripravljamo letos?

Pester muzejski program za leto 2008. Lani je bilo obiskovalcev 120 tisoč.

Splošno / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Svet od kamna do ključa

Nekoliko drugačna muzejska razstava Od paleolita do Titana v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju bo k ogledu zagotovo pritegnila tudi obiskovalce, ki običajno ne zahajajo v muzeje.

Splošno / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Nominirani trije, dobitnica ena

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost je na ogled razstava treh nominiranih likovnih ustvarjalcev za nagrado Prešernovega sklada. V četrtek jo je prejela Ema Kugler.

Splošno / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Kranjski komedijanti potujejo z Zlatolasko

Aljaž Tepina iz potujočega gledališča Kranjski komedijanti je na oder postavil duhovito in čarobno predstavo Zlatolaska, po motivu znane pravljice o svetlolasi deklici in medvedji družini.

Splošno / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Plavanje, drsanje, smučanje ...

V Kranjskih vrtcih otrokom ponujajo športne aktivnosti kot obogatitveni program rednemu programu. Del tega je izvajanje programa Zlati sonček, v katerega je v tem šolskem letu vključenih 343 otrok.