Plupanje v garderobi ( 61)

Z Majo se že dolgo nisva videli. Slučajno je bila v Ljubljani, ker že nekaj let živi v Mariboru.

Tokrat sva se kar dogovorili za uro in dan, ker bi drugače spet prišlo kaj vmes in snidenje bi padlo v vodo. Že k prijateljičini prvorojenki se odpravljam najmanj eno leto, in če bom tako nadaljevala, bo počasi postala že malčica. Večno me mori pomanjkanje časa za tovrstne družbene obveznosti, ki bi mi pravzaprav morale biti v veselje, jaz jih pa imenujem obveznosti.

Maja ni zamujala. Bila je prešerne volje. Naročila je kavo s kozarcem vode, in če imajo slučajno še kakšen kos jabolčne pite, bo tudi tega. Hvala, se je še zadrla za natakarjem in mimogrede ošvrknila njegovo postavo.

»Prijeten dečko, ni kaj. Za ponucat bi bil. Kako si stara?«

Objela me je in poljubila na lica.

»Danes si pa dobre volje. Kaj se režiš kot pečena mačka?« sem jo vprašala.

»Kaj se ne bi … Poslušaj tole. Po ne vem koliko dneh pregovarjanja sama s seboj se odpravim po nakupih. Saj veš, da nisem tiste vrste ženska, ki bi posebno pozornost posvečala spodnjemu perilu – mislim tako, da bi zanj zmetala bogastvo. No, pridejo pa dnevi, ko dobesedno začutim potrebo po novem kosu v garderobni omari, in potem nabavim za leto dni naprej.«

»In nazaj,« dodam.

»Tako je.«

Pripovedovanje je prekinila za sekundo, mimogrede natakarju naročila še kepico vaniljinega sladoleda.

»Ful dobro gre z jabolki, veš. V glavnem … Kje sem bila? Joj, da ne pozabim: končno sem našla simpatičnega sogovornika na Kupidu, samo se bojim, da bo precej premlad zame v realnem svetu, ne rabim pa mulca, da bi si dvigovala ego.«

»Kupidu?«

»Ma ja, to je en spletni portal za spoznavanje ljudi, samo da smo ga v vseh teh časih njegovi uporabniki poimenovali kar Fukid, ker tam ne najdeš ravno moža. Za avanture pa jih je, kolikor hočeš. Ta – novi se mi zdi, da je malo zašel, kar me neizmerno veseli, ker sem se večnih: 'kaj bi ti delal' najedla.«

Še mene je spravila v smeh. Maja ni nikoli ovinkarila, pri moških ni bila ravno skopa z besedami, videti pa je vse prej kot osemintridesetletnica. Moške je najraje puščala v prepričanju, da je tipična blondinka, magisterij iz ekonomije ji je pa slučajno padel v naročje.

»Kaj pa je bilo s spodnjim perilom?«

»Aha. No, to je tudi zgodba zase. Torej, pridem v eno tisočerih prodajaln, še robe niso vse zložili na police, ampak saj me poznaš - med vsemi tistimi modeli najdem kakih trinajst možnih kombinacij zase. S prodajalko malo klepetava, mi da še nekaj različnih modelov nedrčkov v roke, češ naj še te oblečem, ker mi bodo morda modeli ustrezali, čeprav so iz lanske kolekcije. Tako, no, punca si je kar vzela čas in se ukvarjala z menoj, mi uletavala v kabino, mi lepo naravnavala naramnice pri nedrčkih, pospremila vsak model z 'gospa tole vam pa sede', 'tale košarica vam je prav', 'barva vam ne pristoji' in podobnimi. Pač prijazna. Mene ni motilo, ker je huje, da naletiš na eno, ki nima pojma o prodaji spodnjega perila in potem prideš domov s prevelikim ali premajhnim nedrčkom. Ves ta čas pomerjanja pa sem slišala plup, plup. Zvok, ki je spominjal na kapljanje. V dveh odtenkih, dva različna tona sta bila, če veš, kaj mislim. Znan zvok. Ponavadi tako 'plupa', ko ima nekdo na računalniku odprto spletno klepetalnico, pa se ti odpre novo pogovorno okno. Nekdo je imel v bližini garderobe vklopljeno spletno klepetalnico in pri računalniku vključen zvok …«

Natakar je prinesel pito in kavo. Zmajala je z glavo, češ 'to se lahko zgodi samo meni' in pustila natakarju kar zajeten kupček centov napitnine.

»Skratka … Ko sem končala pomerjanje, sem po ovinkih prodajalko vprašala, če ima prižgan računalnik, ker je nekaj piskalo. Nedolžno me je gledala, saj sama ni nič slišala. Samo še to bi morala reči, da računalnik ni prižgan, pa bi jo lahko vprašala, če dela na zrak.«

Še enkrat je sladkala kavo.

»Pa ne, saj je bila prijazno bitje in dobra prodajalka. Iz trgovine sem šla s tremi novimi nedrčki in kupom tangic. Še popust mi je dala na gotovino. Ampak, a veš, nisem od včeraj. Preveč poznam ves ta internetni čvekalni svet. Vem tudi, da ga ljudje uporabljajo na skrivaj.«

»Glej, verjetno je bila zanjo malce nerodna situacija, se ti ne zdi.«

»Nerodna situacija gor ali dol … No ja, morda se motim, samo tisti trenutek sem se počutila kot nekdo, ki mu razlagajo, da lune ni, in tisti, ki to razlaga, stoji pod njo ...«