Komentar: Kam z odpadki

Vprašanje, kje in kako odlagati odpadke, že dolgo razburja Gorenjsko. Žal še nihče ni dal argumentiranega odgovora, ki bi pomiril nasprotujoča si mnenja. Najtrši oreh je lokacija gorenjskega centra za ravnanje z odpadki.

Rešitev je prvi ponudil nekdanji tržiški župan Pavel Rupar, ki je center želel urediti na deponiji Kovor. S tem je zanetil upor krajanov. Pomagalo ni niti večinsko pozitivno mnenje volivcev v občini na referendumu decembra 2005. Spomladi 2007 je doživel javne proteste prebivalcev Podbrezij župan Občine Naklo Janez Štular, ki je predlagal gradnjo centra na meji z občinama Tržič in Radovljica. Še bolj se je zalomilo novembra 2007 v Tenetišah, kjer so okoliški prebivalci zaprli cesto in preprečili dovoz odpadkov na deponijo. Kranjski župan Damijan Perne je našel novo lokacijo pri tovarni Exoterm. Kot predsednik konzorcija CERO jo še vedno zagovarja kljub nasprotovanju okoliških ljudi.

Skupni imenovalec vseh zapletov pri reševanju problema z odpadki je prevladovanje politike nad stroko. Gorenjski župani so se že leta 1996 povezali v konzorcij CERO, ki naj bi našel skupno rešitev. Žal je v njem prevladovalo preveč lokalnih interesov, da bi ena od predlaganih lokacij dobila vsestransko podporo. Največjo napako so storili z izbiro lokacij v ozkem krogu politične elite, ki je želela prepričati množico ljudi. Tak pristop je spodbudil odklonilno stališče okolice do centra za ravnanje z odpadki. Pomagali niso niti redki strokovnjaki z nasveti, ki jih na čustvenih zborih krajanov ni nihče poslušal, niti poznejši ogledi podobnih centrov. Nekdanji minister za okolje in prostor Janez Podobnik pa je dal prednost glasovom volivcev pred vlogo vladnih služb.

Minister Karl Erjavec poudarja, da so občine dolžne poskrbeti za izvajanje javne službe, ki zbira, odvaža in odlaga odpadke. Njegova ugotovitev, da so premalo naredile pri ureditvi zbirnih centrov za ločene odpadke in sortirnic, je na mestu. V državi pa pozabljajo, da od njih zakon terja aktivno sodelovanje pri reševanju problematike odpadkov. Če niso povezali županov pri izbiri lokacije za center, bi morali vsaj seznaniti prebivalce z državnim konceptom sodobnega ravnanja z odpadki. Tik pred zaprtjem deponije Tenetiše je za to prepozno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 19. maj 2023 / 13:20

Polfinale se danes začenja v Šenčurju

V začetku tedna so potekale še zadnje košarkarske tekme četrtfinala Lige Nova KBM.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.