Ena najbolj »zelenih« občin
Občina Gorenja vas - Poljane je pri ravnanju z odpadki med najboljšimi v Sloveniji, saj na odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov odložijo manj kot odstotek zbranih komunalnih odpadkov.
Todraž – »Pri ravnanju z odpadki sem se že na začetku prejšnjega mandata odločil, da bomo med najboljšimi v državi in najboljši na Gorenjskem. V sedmih letih nam je to uspelo,« je v torek v zbirnem centru v Todražu s ponosom poudaril župan Milan Čadež. Količino zbranih komunalnih odpadkov, ki jih odvažajo na odlagališče, jim je namreč v tem času uspelo s skoraj 88 odstotkov zmanjšati na manj kot odstotek. Povprečje odloženih komunalnih odpadkov sicer za Slovenijo znaša 46 odstotkov.
Po besedah višje svetovalke za področje ravnanja z odpadki in varovanja okolja dr. Kristine Knific v občini Gorenja vas - Poljane, v kateri živi več kot 7400 prebivalcev, na leto zberejo okrog 1100 ton komunalnih odpadkov, kar je nekoliko manj kot 150 kilogramov na prebivalca. To je za več kot polovico manj, kolikor znaša povprečje za Slovenijo, je pojasnila. Po podatkih za leto 2012 se namreč v Sloveniji na leto zbere 327 kilogramov odpadkov na prebivalca. Po tem kazalniku, je dodala, se njihova občina uvršča med najbolj »zelene« občine v Sloveniji. Za tem pa je po županovih besedah ogromno dela. »Z voljo, sodelovanjem in znanjem smo uspeli priti do čiste Poljanske doline.« Posledično so se za enak obseg storitev za šest odstotkov zmanjšali stroški ravnanja z odpadki za gospodinjstva v primerjavi z letom 2006, je še poudarila Kristina Knific. »Cene za te storitve v naši občini so najnižje na Škofjeloškem.«
S takimi rezultati na področju ravnanja z odpadki so tako že presegli tudi cilje Evropske unije na tem področju, saj evropska direktiva določa, da je do leta 2020 potrebno v ponovno uporabo in recikliranje odpadnih materialov oddati najmanj petdeset odstotkov skupne mase zbranih komunalnih odpadkov. Ključne spremembe pri ravnanju s komunalnimi odpadki v občini so uvedli na podlagi Operativnega programa gospodarjenja z odpadki iz gospodinjstev, ki so ga sprejeli leta 2008. Njegova izvedba je po besedah Kristine Knific prinesla odlične rezultate. Kar 56 odstotkov zbranih komunalnih odpadkov oddajo v postopke predelave, 43 odstotkov v skupne sisteme zbiranja in 11 odstotkov v druge postopke odstranjevanja – sem sodijo nekateri nevarni odpadki.
Redka poselitev in razgibanost terena predstavljata izzive, ki so jih sprejeli in upoštevali pri izgradnji gospodarnega sistema zbiranja, je ob tem še dodala Kristina Knific. »V letu 2008 smo kot prvi na območju vpeljali ločeno zbiranje embalaže, to je plastike in kovine od vrat do vrat, v januarju 2010 smo začeli ločeno zbirati sveče na kar sedmih pokopališčih v občini, v maju 2010 odprli zbirni center komunalnih odpadkov in v novembru 2011 vzpostavili vzdržen sistem za zbiranje bioloških odpadkov.« Ta čas preostanek mešanih komunalnih odpadkov, ki ni primeren za predelavo, oddajo na deponijo Kovor pri Tržiču. Z začetkom obratovanja mehansko-biološke obdelave, ki je sestavni del nadgradnje projekta RCERO Ljubljana, pa naj bi se v letu 2016 tok mešanih komunalnih in bioloških odpadkov usmerili proti Ljubljani, je še napovedala Kristina Knific.