Pohvale sprejemam osebno (59)

Besedilo: Lea Peterlin
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 25. maj 2009 / 06:00

Iskanje moškega je zelo naporno delo. Spoznavanje, dopisovanje, ogovarjanje, kavice, sprehodi, pa spet spoznavanje ... Vprašanje, kaj bi rekli moški, če jih vprašaš, kako je z iskanjem ženske, in kje je potem šele projekt iskanja žene.

Marko pravi, da je pred kratkim na spletnih straneh, namenjenih zmenkom, začela vladati denarna diskrimincija, saj se dekleta še vedno lahko prijavijo brezplačno in nekatere funkcije pač uporabljajo, medtem ko moškemu svetu uporabo tovrstnih portalov gladko zaračunajo – od a do ž.

»Vse skupaj ni več šala, veš. Potem pa še prosiš in prosiš dekle na drugi strani ekrana, da se te končno usmili in se dobi s teboj. So pa obdobja, ko bi vse hodile na večerje, dopuste, kosila, kar pa je poseben projekt, ki spet prazni denarnico. Pa veš, da nisem 'škrtež'. Vendar je vse skupaj postalo precej nesmiselno. Vsaj zame. In predrago.«

Čeprav je uradna verzija podobna zgornjemu razmišljanju, so se danes stereotipi v tej smeri že zelo porušili, saj se dogaja, da v določenih situacijah dekleta izpademo moško ali pa smo dobesedno porinjene v dominantno vlogo, saj mamini sinovi in (večni) študentje raje vse skupaj prepustijo ženskam …

Nikoli nisem razmišljala o princu na belem konju. Na začetku sem mislila, da je dovolj, če sem zatreskana. Pa se je izkazalo, da takrat slišim travo rasti in pol stvari ne vidim, moški pa je to s pridom izkoristil. Potem se je izkazalo, da je večina tipov videla v meni nekakšen projekt. Moja notranjost pravzaprav nikogar ni zanimala, čeprav smo ljudje narejeni tako, da najprej vidimo in reagiramo glede na všečnost videnega. Se je pa tudi že zgodilo, da se mi je na pogled zdelo zelo 'všečno', pa sem ga potem na prvem bolj družabnem dogodku prosila, če bi lahko samo nemo opazoval okolico …

Imel sem namreč obdobje, ko sem bila obsedena z lepimi moškimi. Visoki temnolasci, svetlolasci, izklesano telo, modre oči. Nekega dne pa sem se zbudila in ugotovila, da je lepota minljiva, fizično pa vzdržujejo svoje 'radiatorčke' redno le uniformiranci oziroma tisti, ki jim to predstavlja del poklica, in takšni so spet posebna 'sorta' moških, če jih lahko tako označim.

Mislim, da je problem lepih moških na spletnih straneh ravno v tem, da so redki – večina pa se šteje za lepe že tisti trenutek, ko nekaj dni kolesarijo ali vsaj mesec dni tečejo. Atletska postava je (menda) na spletnem profilu ključnega pomena, takoj za njo pa že govorijo o seksu, za kar smo verjetno tudi ženske malo same krive, saj vsaka rada pogleda lepega moškega in mu da kompliment. Nekateri sploh ne vedo, kaj bi s tolikšno pozornostjo, in se spremenijo v egotriperje, ki v realnem svetu niti pod razno ne bi preživeli, na spletu pa sami sebe prepričujejo - in se uspešno prepričajo, da vse, kar ima pod dva tisoč evrov plače in le najeto stanovanje, vozi star avto, nima dolgih nog in ni ravno miss, ni dovolj dobro zanje.

Verjetno velja tudi obratno in moški naletijo na lepotičke, ki razmišljajo podobno.

Povpraševanje in ponudba na spletnih straneh sta omejena z nekakšnim kroženjem, saj se določen, pravzaprav isti krog ljudi pojavlja na različnih spletnih straneh že vrsto let – z izjemo kakšnega člana več. Ker se tako uporabniki gibljejo v določenem krogu ljudi, dekleta kmalu ugotovimo, da smo že vse spoznale ali pa vsaj naletele nanje. V večini primerov se je za lepe fantiče izkazalo, da več kot dva dni z njimi niti ne zdržiš, v postelji pa so samozadostni: tukaj sem, tu me imaš, privošči si, pohvale sprejemam osebno.

Veljam za eno najbolj zateženih žensk na spletnih straneh, ker sem se v vseh teh letih naučila, kaj pomeni ta, kaj oni stavek v klepetalniškem jeziku, in se zelo težko s kom sploh še spravim na kavo. Seveda se še vedno zgodi, da nasedem - tja do šestnajstega stavka v pogovoru, ko preprosto ugotovim: »Nisi na pravem naslovu, srce. Mene to res ne zanima.«

Včasih kakšnega poročenega kar k ženi pošljem, naj njej rožice sadi. Morda bi bil že čas za to, namesto da se izgublja v spletnih klepetih in išče svojo izgubljeno mladost.

Kolegica bi ob vsem tem mojem glasnem razmišljanju že hitela v trgovino po najnovejšo knjigo o odnosih med moškim in žensko, jo prebrala na dušek, popoldne mi o vsem predavala, jaz pa bi jo poslušala, ker sem ugotovila, da ji s tem naredim manj škode, kot če jo vprašam, kdaj je nazadnje seksala …