Znamo biti veliki v majhnem

Lojze Peterle je prepričan, da ima lahko vsak evropski poslanec, ne glede na velikost države, odločilen vpliv pri sooblikovanju evropske politike.

Za mesto evropskega poslanca se Lojze Peterle poteguje že drugič kot nosilec kandidatne liste NSi. Slovenijo v evropskem parlamentu zastopa kot član največje poslanske skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov.

Raziskave za letošnje evropske volitve znova napovedujejo nizko volilno udeležbo. Zakaj menite, da je med ljudmi tako majhno zanimanje za te volitve?

»Menim, da državljani še vedno premalo vedo o tem, kako poteka delo v evropskem parlamentu. To jim poskušamo približati tudi na ta način, da smo evropski poslanci veliko med ljudmi. Vsak teden smo nekje in mediji več poročajo o našem delu. Več ko bodo vedeli, bolj se bodo zavedali pomena parlamenta, katerega odločitve vplivajo na naše življenje. Zato vseeno letos računam na nekaj odstotkov več volivcev. Je pa tudi v drugih državah tako, da domača politika pobere zasluge za tisto, kar je dobro, za drugo pa je kriv Bruselj. Pri nas se še privajamo, da smo članica Evropske unije. Vesel sem, da mi je pripadla čast biti med prvimi slovenskimi evroposlanci.«

Sami ste pred časom omenili, da vas ljudje sprašujejo, kaj imajo sploh od vas v Bruslju. Kakšne so vaše možnosti vplivanja na evropsko politiko?

»Vsak evropski poslanec, ne glede na velikost države, ima lahko veliko vpliva, mora pa za svoje ideje dobiti večino.«

Ker smo tako majhni, je to verjetno precej težko?

»Ni zelo težko, odvisno je od kakovosti ideje in koliko je predlagano zanimivo in koristno tudi za druge. Najprej poskušam prepričati najštevilnejše delegacije – Nemce, Francoze in še koga ... Prvi tak uspeh smo dosegli, ko smo se borili za podjetji Krka in Lek, kjer nam je uspelo spremeniti začetne pozicije komisije in jim izborili relativno dobre pogoje za delo. Odločanje namreč ne poteka zgolj tako, da glasujemo za določen zakonodajni akt, ampak moraš na pravem mestu posredovati pravo idejo. Pri tem najraje izpostavim primer, ko sem komisarki za informacijsko družbo Viviane Redding omenil, da veliko plačujemo za telefoniranje v tujino in se mi to zdi nepravično, saj otežuje komuniciranje. To je preraslo v pobudo za direktivo, da so ti klici zdaj za sedemdeset odstotkov cenejši. Zdaj si prizadevamo tudi za pocenitev pošiljanja kratkih sporočil. Najraje imam politiko, ki jo ljudje občutijo v žepih – da jim kaj pade notri, ne da jim kdo vzame. Tak je tudi primer čezmejne zdravstvene oskrbe, ki lahko zadeva vsakega od nas. Zdravniško pomoč bo mogoče poiskati tudi v tujini, domača zdravstvena zavarovalnica pa bo za zdravljenje morala plačati toliko, kot bi terapija stala doma. Pri poročilu o evropski zdravstveni strategiji od 2008 do 2013 pa sem usklajeval delo vseh skupin. Uspelo mi je doseči soglasje za to, da v prihodnjih petih letih posvetimo več pozornosti preprečevanju bolezni in pripravimo ambiciozen petletni program preprečevanja bolezni.«

Kakšnega rezultata se po neuspehu na zadnjih parlamentarnih volitvah v stranki NSi nadejate na letošnjih evropskih volitvah?

»Z vsemi lahko tekmujemo v rezultatih in izkušnjah z evropsko politiko. Pet let smo izkoristili, da smo nekaj naredili in promovirali Slovenijo. Med drugim smo sprejeli več tisoč obiskovalcev iz Slovenije. Kar imamo manj od drugih strank, je le denar. Če bomo torej stavili na rezultate dosedanjega dela, potem bomo ponovili rezultat s prejšnjih evropskih volitev ali ga celo izboljšali. Ljudje namreč pri volitvah v evropski parlament bolj stavijo na imena kot na stranke.«

Kaj lahko v evropskem parlamentu pomeni glas slovenskega poslanca?

»Poznajo nas kot narod, ki zna biti velik v majhnem. V času predsedovanja Evropski uniji smo pokazali svojo različnost in smisel za enotnost. Bistveno je, da ne misliš zgolj nase – kjer so razlike, je treba doseči političen kompromis. Izkazali smo se kot delavni in ustvarjalni ljudje. V nas vidijo tudi ljudi, ki premorejo posebno občutljivost za kulturo, podjetnost, solidarnost, manjšine … V zgodovini smo jih tolikokrat dobili po glavi, zlasti v 2. svetovni vojni, da natančno razumemo prvi člen temeljne listine o človekovih pravicah, ki pravi, da je človekovo dostojanstvo nedotakljivo, kar predstavlja temelje skupne zgradbe Evropske unije.«

V času gospodarske krize je prav vprašanje človekovega dostojanstva pogosto v ospredju. Kakšen je vaš pogled na to krizo?

»Kriza je pokazala, na čem ne smemo graditi, če hočemo imeti zdravo gospodarstvo. Pokazala je, kako povezana so nacionalna gospodarstva, Evropska unija, država. Ni mogoče ščititi le nemške ali francoske avtomobilske industrije, ampak evropsko. Biti bi morali socialno občutljivejši do najbolj ogroženih družbenih skupin in pomagati vlečnim konjem v gospodarstvu. Zdaj je čas za inovacije in prestrukturiranje. Tu je priložnost, da se Slovenija reši nekaterih starih bolezni in podpre sektorje, v katerih bomo najprej prišli do novih delovnih mest in podlag za trajni gospodarski razvoj. Čedalje bolj je v ospredju eko-socialno tržno gospodarstvo – uspešno gospodarstvo ob upoštevanju ekologije. Predvsem tu vidim priložnost za Evropo. Kriza je tudi pokazala, da so posamezne države čedalje bolj nemočne pri odgovarjanju na nove izzive, kar je pripeljalo do več evropskih skupnih politik. Protekcionizem, kakršnega smo poznali, ni več mogoč.«

Poudarjate, da ste socialno čuteča stranka. Se vam zdijo dosedanji ukrepi za obvladovanje krize tako na nacionalni kot na evropski ravni ustrezni?

»V takih razmerah ne bi zavidal nobeni vladi. Časi so zahtevni, zato mora biti politika kreirana pravočasno in odgovorno. Sam še ne čutim prave strategije za podporo sektorjem, ki nas lahko potegnejo iz krize. Zlasti v času krize se je pokazalo, da ne moremo dovoliti, če hočemo biti pravični, da si dobiček delijo le nekateri, izgubo pa vsi ljudje. Obžalujem, da zakon o delitvi dobička ni obvezen, tako da s tem nismo veliko dosegli.«

Med drugim ste v evropskem parlamentu član odbora za zunanje zadeve. Kakšno je vaše stališče do širitve Evropske unije in konkretno do vključevanja Hrvaške v Evropsko unijo?

»Prepričan sem, da je nadaljnja širitev zelo pomembna za mir, stabilnost in razvoj jugovzhodne Evrope. Za Hrvaško velja tako kot za vse druge države. Napredovala bo, ko izpolnila zaveze, ki jih je sprejela na poti v Evropsko unijo. Tudi s pomočjo evropskih poslancev smo dosegli široko soglasje, da mora Hrvaška pred vstopom v Evropsko unijo rešiti mejno vprašanje s Slovenijo. Ves čas podpiram načelo pravičnosti in računam, da bo na koncu uporabljeno. Želim, ker smo sosedje, da bi bilo med nami čim manj napetosti.«