Za povprečno plačo dobimo zdaj v trgovini več dobrin kot pred tridesetimi leti. / Foto: Tina Dokl

Za povprečno plačo več dobrin

Kako smo v Sloveniji živeli pred tridesetimi leti in kako danes? Kako se je v tem obdobju gibal bruto domači proizvod, kaj se je dogajalo s cenami in inflacijo, koliko se je izboljšala kakovost življenja, koliko je še revščine, kakšne spremembe je povzročil internet, kako se je gibalo število prebivalcev ...? Veliko odgovorov na ta vprašanja so dali v državnem statističnem uradu, kjer so ob tridesetletnici samostojne države izdali posebno publikacijo.

Bruto domači proizvod (BDP) se je od osamosvojitve leta 1991 do danes nominalno zvišal z 1,5 na 46,3 milijarde evrov, realno pa za nekaj več kot 91 odstotkov. Ob osamosvojitvi je BDP na prebivalca znašal 5131 evrov, lani je bil štirikrat višji – 22.014 evrov. Prva leta po osamosvojitvi se je realno zmanjševal, potlej se je začelo obdobje gospodarske rasti in konjunkture, ki je trajalo vse do svetovne gospodarske in finančne krize leta 2008. Po nekajletnih nihanjih je Slovenija leta 2014 spet stopila na pot trdne gospodarske rasti, ki jo je prekinila epidemija covida-19, zaradi katere se je BDP lani realno zmanjšal za 5,5 odstotka.

V tridesetih letih se je spremenila tudi struktura gospodarstva: zmanjšal se je delež kmetijstva, rudarstva, industrije in gradbeništva ter povečal delež storitev. V prvem letu po osamosvojitvi, v letu 1992, je Slovenija izvozila za nekaj več kot 5,5 milijarde evrov blaga, lani 6,6-krat več, to je za 32,9 milijarde evrov. Le leta 1992 in v obdobju 2014–2018 je imela presežek v blagovni menjavi s tujino, v vseh preostalih letih pa primanjkljaj. Vseskozi je bila njena najpomembnejša trgovinska partnerica Nemčija. Osamosvojitev in razpad jugoslovanskega trga je vplivala tudi na porast brezposelnosti. Leta 1991 je bilo v državi več kot 91 tisoč brezposelnih, dve leti kasneje že 135 tisoč, lani jih je bilo v povprečju več kot 85 tisoč.

Višji tudi javni dolg

Javni dolg je takoj po osamosvojitvi začel naraščati, saj je Slovenija od nekdanje Jugoslavije prevzela del dolga, hkrati pa je finančno pomagala bankam in drugim poslovnim subjektom. Konec leta 1995 je predstavljal 18 odstotkov BDP-ja in je ostal dokaj stabilen vse do svetovne gospodarske krize, ko se je močno povečal. Ob koncu lanskega leta je znašal 37,4 milijarde evrov in je predstavljal 80,8 odstotka BDP-ja.

Državo »začeli« z 250-odstotno inflacijo

V letu 1991 in v prvih letih po osamosvojitvi se je Slovenija spopadala z izgubo jugoslovanskega trga, uvajanjem tržnega gospodarstva ter z visoko inflacijo. Samostojno pot je začela s skoraj 250-odstotno inflacijo, ki je pod deset odstotkov padla šele leta 1995. Deset let kasneje, leta 2015, smo prvič imeli deflacijo, nato pa še enkrat, in sicer lani.

Za povprečno plačo več kruha, sladkorja, olja, ...

Primerjava cen in plač od leta 1991 do danes je precej težavna, ker je Slovenija v tem obdobju prešla z dinarjev na uporabo bonov, nato tolarjev in nazadnje evrov. V statističnem uradu so izračunali, da je leta 1991 povprečna neto plača znašala 43 evrov, lani pa 1209 evrov. Razliko v višini povprečne plače najbolje ponazorimo s tem, koliko neke dobrine smo lahko s tem denarjem kupili v leto 1991 in koliko lani. Na primer: pred tridesetimi leti smo s povprečno mesečno neto plačo lahko kupili 397 kilogramov kruha, lani 449 kilogramov, največ (571 kilogramov) smo ga lahko kupili leta 1997, najmanj (389 kilogramov) pa leta 2002. Za kilogram kruha je bilo v letu osamosvojitve (preračunano v evre) treba odšteti 0,11 evra, lani je bila povprečna cena 2,42 evra.

Velik porast števila upokojencev

V tridesetih letih se je močno spremenila sestava prebivalstva glede na njegovo aktivnost – delež aktivnih se je zmanjšal z 62 na 56 odstotkov, temu primerno pa se je zvišal delež neaktivnih. Največ se je povečal delež upokojencev – leta 1991 so upokojenci predstavljali 15 odstotkov prebivalcev, starih 15 let ali več, lani pa že skoraj 30 odstotkov. Število upokojencev se je v tem obdobju zvišalo z 230 na 530 tisoč.

Prebivalstvo se je močno postaralo

Ob koncu leta 1991 je statistika beležila v Sloveniji 1.998.912 prebivalcev, v začetku letošnjega leta pa 2.108.977 ali kar 110.065 več. Slovenija je prvič presegla mejo dva milijona prebivalcev leta 2005, potlej število ni več padlo pod to mejo. Sredi leta 2019 so prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar ima statistika zanesljive podatke o številu prebivalcev na sedanjem ozemlju Slovenije, našteli več moških kot žensk. Prebivalstvo se je v tridesetih letih močno postaralo, povprečna starost prebivalstva se je v tem obdobju zvišala s 36,2 na 43,7 leta. Od sredine leta 2003 ima Slovenija več starega prebivalstva (65 let in več) kot mladega (15 let ali manj). K spremenjeni demografski podobi so pomembno prispevale tudi selitve. Sredi leta 1995 je bilo v Sloveniji 47 tisoč tujih državljanov, v začetku letošnjega leta pa že 169 tisoč.

Za osem let višja povprečna starost umrlih

V tridesetih letih, odkar imamo svojo državo, se je največ otrok rodilo v letu 2010, več kot 22 tisoč, in najmanj v letu 2003, približno 17.300, lani se jih je 18.527. Matere so ob rojstvu prvega otroka vse starejše: leta 1991 so bile v povprečju stare malo več kot 24 let, predlani 29,5 leta. Če se je leta 1991 le nekaj več kot četrtina otrok rodila zunaj zakonske zveze, je že od leta 2007 dalje ta delež več kot polovični, predlani je bil skoraj 58-odstotni. Povečuje se število družin brez otrok in enostarševskih družin, hkrati pa se zmanjšuje tudi število otrok v družinah.

Prebivalci Slovenije živimo vse dlje, v tridesetih letih se je povprečna starost umrlega zvišala za osem let, s 70 na 78 let, pri tem pa moški umirajo v povprečju osem let prej kot ženske. V zadnjih tridesetih letih je bila umrljivost najvišja lani, ko je zaradi vpliva epidemije covida-19 umrlo skoraj 24 tisoč prebivalcev. Prav zaradi visoke umrljivosti je bilo leto 2020 leto z najvišjim negativnim naravnim prirastom po drugi svetovni vojni.

Manj ljudi pod pragom revščine

Kako se je v tridesetih letih spremenila kakovost življenja v Sloveniji? Na to kažejo številni (statistični) podatki, med drugim o revščini. Mesečni prag tveganja revščine se je od 1997. do 2019. leta nominalno zvišal z 276 na 703 evre: leta 1997 je pod pragom revščine živelo 14 odstotkov prebivalstva, predlani pa 12 odstotkov. V letu 2005 je 10 odstotkov gospodinjstev ocenilo, da s svojimi dohodki brez težav preživijo mesec, predlani je tako ocenilo 18 odstotkov gospodinjstev. Med izdatki za življenjske potrebščine se je delež za hrano in brezalkoholne pijače v obdobju 1998–2018 znižal s 25 na 14 odstotkov.

Boljša opremljenost gospodinjstev

Zanimiva je tudi primerjava med tem, kako so bila gospodinjstva opremljena s trajnimi potrošnimi dobrinami nekdaj in kako so danes. Leta 1990 je imelo barvni televizor 72 odstotkov gospodinjstev, danes je takšnih 96 odstotkov; delež gospodinjstev s pomivalnim strojem je v tem obdobju porasel z 10 na 62 odstotkov, delež tistih z osebnim avtomobilom z 71 na 82 odstotkov. Leta 1995 je imelo osebni računalnik 14 odstotkov gospodinjstev, v letu 2018 je bilo takšnih 76 odstotkov. Mobilni telefon je imelo leta 2018 že praktično vsako gospodinjstvo, pred dvajsetimi leti pa le vsako peto.

Prebivalstvo bolj izobraženo

Izobrazbena raven prebivalstva Slovenije se zvišuje, v letu 1991 je med prebivalci Slovenije prevladovala osnovnošolska izobrazba, lani pa srednja strokovna in srednja splošna izobrazba. Vse več otrok je vključenih v vrtce, lani jih je bilo čez 86 tisoč ali polovico več kot pred 15 leti.

Nove tehnologije

Velike spremembe v življenju prebivalstva so povzročile nove tehnologije. Leta 2004 je imela dostop do interneta manj kot polovica gospodinjstev v Sloveniji, lani pa že 90 odstotkov. Pred 15 leti je storitve e-bančništva uporabljalo približno 230 tisoč državljanov, starih od 16 do 74 let, lani je bilo takih že več kot 805 tisoč. Z razvojem interneta so se spremenile tudi nakupovalne navade. Leta 2004 je na spletu nakupovala manj kot desetina prebivalcev, starih od 16 do 74 let, lani pa že več kot dve tretjini.

V zadnjih tridesetih letih se je Slovenija tudi v veliki meri motorizirala. Leta 1991 je bilo registriranih 602.884 osebnih avtomobilov, lani pa 1.170.690; torej pride na en osebni avtomobil 1,8 prebivalca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 19. april 2020 / 17:04

Umetniško delo odraža duh časa

Slikarka Klementina Golija se s svojo prepoznavno likovno govorico uveljavila tako v domačem kot mednarodnem prostoru. V teh dneh je bila v treh galerijah v Kranju predvidena pregledna razstava Več ko...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 25. januar 2015 / 12:15

Šola, znana tudi v Sloveniji

Na zasebni Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru/St. Peter pri Šentjakobu v Rožu, ki jo že 26 let vodijo šolske sestre, so imeli pretekli teden informativni dan. Dan je bil povsem...

GG Plus / nedelja, 25. januar 2015 / 12:13

Peter Handke in Slovenci

Handke: »Odločilni osebi zame sta bila materina brata, ki sta padla v drugi svetovni vojni. Ne samo s tem, da sta, kot se skorajda evfemistično reče, padla. Materino pripovedovanje, njeno pripovedo...

Zanimivosti / nedelja, 25. januar 2015 / 12:06

Toleranca do drugačnosti

Medčloveški odnosi so v sedanji razgreti politično-ekonomski situaciji – tako na globalni kot tudi na lokalni ravni – pogosto na preizkušnji. Premoremo dovolj strpnosti do razlik in drugač...

Gospodarstvo / nedelja, 25. januar 2015 / 12:03

Državna sekretarka obiskala Meso Kamnik

Kamnik – V okviru sredinega obiska kmetijskega ministra Dejana Židana s sodelavci v osrednjeslovenski regiji je državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša obiskala tudi družbo Meso...

Gospodarstvo / nedelja, 25. januar 2015 / 12:02

Sloga ostala brez direktorja

Marijan Roblek je prejšnji teden sporazumno odstopil z mesta direktorja Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga, še naprej pa vodi Mlekop.