Saj ne boš kar šla

Besedilo: Kristina Dželilović
Kategorija: Kultura / sreda, 29. april 2009 / 06:00

Glasbeno-gledališka predstava Senca tvojga psa uprizarja življenje belgijsko-francoskega skladatelja in šansonjerja, pisca besedil in igralca Jacquesa Brela, svojo interpretacijo njegovih del pa je dodal tudi Branko Završan.

V gostilnici Arvaj so si prejšnjo sredo obiskovalci lahko ogledali glasbeno-gledališko predstavo, ki jih je dodobra nasmejala, marsikdo pa se je nad njo globoko zamislil. Naslov predstave Senca tvojga psa izhaja iz predzadnjega verza Brelove pesmi Ne me quitte pas, slovenski prevod pa se glasi Saj ne boš kar šla. Predstava je doživela premierno uprizoritev 25. maja lani, Završan pa se je vrsto let boril s svojim pogumom, predvsem pa željo, da skladateljeva dela postavi na oder. Brelove pesmi namreč govorijo same zase, a kljub temu je Završan v igro postavil nekaj svojega, interpretacijo Brela, svoje videnje skladateljevega življenja. Za vmesne govore med predstavo je Završan uporabil izvlečke Brelovih intervjujev. »Brel je brez dvoma kontradiktoren, eruptiven. Imam veliko afeniteto do njega, spoštovanje do takega ustvarjalca,« je povedal Brane Završan. Brel je namreč eden tistih avtorjev, ki ga Završan spremlja že celo življenje. Želi ga namreč prestaviti v slovenski prostor, na slovenski oder, v slovenski jezik. Brez kančka dvoma je Završanu to uspelo, saj so bili prevodi iz francoščine v slovenščino skoraj popolni in razumljivo preneseni v slovensko okolje. Završan je odlično ubesedil Brelovo identiteto, poustvarjanje velikega avtorja pa so mu omogočili imenitni glasbeniki, kitarist Uroš Rakovec, kontrabasist Uroš Golob in bobnar Krunoslav Levačić. Belgijsko-francoski šansonjer, avtor sugestivne poezije in metaforike je zaslovel leta 1956 s pesmijo Quand on n'a que l'amour, in nizal uspeh za uspehom dolgih 20 let. Svoj zadnji album je posnel v francoski prestolnici Pariz, kjer je preživel tudi svoje zadnje dni. Kljub temu, da je od njegove smrti minilo že več desetletij, pa njegova dela še vedno živijo, če ne drugače pa v ljudeh, kot je Završan, ki z njegovimi deli diha in živi.