Slike se najprej zableščijo v sanjah

Tamara Šporn z Jesenic je popolna slikarska samoukinja, ki na platna preliva tisto, kar se rojeva v njenem notranjem svetu. Njene slike doslej še niso bile na ogled javnosti, zdaj pa pravi, da je napočil čas za prvo razstavo. To bodo odprli prihodnji teden v jeseniškem razstavnem salonu Dolik.

»Zame je vse, kar nas obdaja, umetnost: narava, drevesa, gore, ljudje, življenje samo ...« Tako pravi Tamara Šporn, 34-letna Jeseničanka, slikarka samoukinja, ki bo prihodnji teden svoja likovna dela prvič predstavila javnosti. V jeseniškem razstavnem salonu Dolik bodo namreč odprli razstavo njenih slik, ki so nastale v zadnjih letih. Po besedah avtorice so dela abstraktna, s tehnikami se ne omejuje, rada uporablja sprej, na ogled bodo akrili na platnu in tudi nekaj printov. Privlači jo tudi plastenje, nanašanje motivov in barv v plasteh.

Ustvarja že od otroštva, zadnja leta bolj skoncentrirano. Je popolna samoukinja, a po njenem je to pravzaprav prednost, saj je pri ustvarjanju ne omejujejo slikarska pravila. Na platno enostavno prelije tisto, kar nastane v njenem notranjem svetu in je čisto njeno, drugačno.

»Preden začnem slikati, po navadi začnem sanjati sliko ... Padem v nekakšno odmaknjeno stanje in tudi po več dni sem v slikah, med platni. Lahko rečem, da dobim prav neke vrste poriv, tudi telesno, da začnem slikati, da nekaj pride ven iz mene ...« opisuje svoj ustvarjalni proces.

Po izobrazbi je sicer ekonomistka, a kot pravi, se v tem poklicu ni nikoli našla. Tako se je po končani srednji ekonomski šoli, vedoč, da je osnovni poklic ne bo osrečil, zaposlila v gostinstvu, in kot pravi, ji delo natakarice prinaša zadovoljstvo. Uživa v stiku z ljudmi, prisluhne lahko najrazličnejšim življenjskim zgodbam, za marsikoga je kar neke vrste 'terapevtka'. Delo je dinamično, pestro, tudi kreativno, obenem pa ji dopušča dovolj svobode in prostega časa za likovno ustvarjanje.

Kot ugotavlja, je zanjo ustvarjanje notranja nuja, obenem pa tudi neke vrste terapija, ki ji je v življenju pomagala pri padcih in vzponih.

»Zame je notranje stanje zelo pomembno. Če se ne soočiš s svojimi mislimi, občutki, izgubiš pogum, voljo do življenja. A skozi leta sem ugotovila, da si sam sebi lahko najboljši terapevt.«

Močno verjame v energije, pred leti se je seznanila tudi s terapevtsko tehniko Access Bars, ki jo uporablja na sebi, z njo pa pomaga tudi svojim najbližjim. Gre za tehniko, pri kateri z dotikom 32 točk na glavi dosežemo prehod v theta stanje in sprostitev, obenem pa razrešitev omejitev, ki smo jih morda v sebi nosili že dolgo.

Mnogi, ki vidijo njene slike, pa menijo, da imajo tudi te posebno energijo in na neki način zdravijo. »V njih vsak vidi tisto, kar v tistem trenutku potrebuje,« pa to opiše Tamara.

Tudi v brošuro ob razstavi je Aleksander Jakopič med drugim zapisal, da Tamara ni le slikarka, temveč je tudi zdravilka.