Otroška peresa

Moja babica

Moja babica kulska je.

Okoli hodi s palicami.

Julijana ji je ime.

Akrobacije nam dela, smešnice govori.

Babica bonbone nam deli.

A kaj, ko jih hitro več ni.

Balone nam deli, da jih napihnemo vsi.

Igra se z nami razne igre, pravljice nam bere.

Cel dan se smeji in nam smeh deli.

Atu hruške lupi, da lačen ni.

Polona Frelih, 4. r PŠ Sorica

Na Planico

V sredo, 8. aprila, smo imeli športni dan. Odpravili smo se na Planico. Do Crngroba smo se peljali z avtobusom, naprej smo šli peš. Na vsakih 20 minut smo imeli počitek. Z Nikolino sva občudovali naravo, le nekaj nama ni bilo všeč – smeti. Nikolina, Tina, Ana, Meta in jaz smo bile med potjo kot kake kokoške, saj smo ves čas govorile. Punce smo si ogledovale naravo, se hecale. Videle smo močerada, žabji mrest, žabo in vodnega drsalca. Ko smo prispeli do vrha, smo se začeli sončiti, sladkati in loviti. Ko smo prišli v šolo, sem bila zelo utrujena.

Maša Bertoncelj, 3. c OŠ Cvetka Golarja

Nenavaden dan

Kot majhna deklica sem se zelo rada igrala s telefoni. Kupili so mi plastični telefon, a to mi ni bilo všeč. Enkrat so mi dovolili, da lahko v roke primem prav telefon. Številke so kar norele, 448, 594, 331 … Naenkrat pa sem zavrtela 112! Oglasil se je glas. Mamica mi je vzela telefon in se oglasila. Na drugi strani so rekli: »Halo, gasilci in reševalci.« Mami je odgovorila: »Oprostite, hčerka se je igrala in pomotoma zavrtela vašo številko.«  Takrat sta se starejši brat Gregor in sestra Mojca s prijatelji igrala zunaj. Mojca je vedno zelo hitro tekla. Gregor je bil vedno zadnji, zato je vzel kolo BMX. Zelo hitro je vozil in se po nesreči zaletel v ograjo. Takrat si je prvič zlomil nogo. Morali smo poklicati reševalce.

Ps: Če bi se to zgodilo prej, bi moj klic še prav prišel.

Moj telefon je še vedno tam, ves opraskan od mojega igranja.

Zala Udir, 5. T, PŠ Trstenik