Vse več gradbenih odpadkov
Gozdarji so v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem odkrili 72 "črnih" odlagališč, na katerih je vse več gradbenih odpadkov in azbestnih salonitk.
Bled – Gozdarji iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so tudi letos ob dnevu Zemlje popisali »črna«, nelegalna odlagališča odpadkov v gozdnem prostoru na Zgornjem Gorenjskem. Za vsako odlagališče so določili natančno lokacijo, lastnika zemljišča, vrsto odpadkov in površino odlagališča, ocenili, od kdaj se že odlaga »na črno«, in v nekaterih primerih odkrili tudi povzročitelja. Z rezultati popisa so seznanili javnost in pristojne službe. Okoljsko in gozdarsko inšpekcijo so pozvali k ukrepanju proti povzročiteljem oz. kršiteljem, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov k aktivnemu varovanju svoje lastnine, občine in komunalna podjetja pa so zaprosili za sanacijo in zaščito odlagališč ter še za aktivnejšo vlogo pri ravnanju z odpadki.
Nič se ni spremenilo na bolje
Kot je dejal vodja blejskega zavoda za gozdove Andrej Avsenek, je bil letošnji popis črnih odlagališč v gozdnem prostoru že njihov sedmi v zadnjih enajstih letih, rezultati pa kažejo, da se stanje v tem času ni kaj dosti spremenilo na bolje. Z dosedanjimi popisi so »evidentirali« 103 črna odlagališča, doslej je bilo saniranih 31, največ v občinah Bled, Bohinj in Kranjska Gora, ob tem pa nastajajo vedno nova. Ob prvem popisu leta 1998 so »evidentirali« 62 črnih odlagališč na skupni površini 12,4 hektarja, po podatkih letošnjega popisa je »aktivnih« 72 odlagališč na površini 13,2 hektarja. Med sedmimi občinami Zgornje Gorenjske nobena ne izstopa po številu odlagališč, nobena pa tudi ni brez njih. V občini Kranjska Gora jih je osemnajst, na Bledu dvanajst, v Gorjah enajst, na Jesenicah in v Radovljici po deset, v Bohinju sedem in v Žirovnici štiri.
Petina odlagališč blizu vodnih virov
V enajstih letih se je nekoliko spremenila tudi struktura odpadkov na odlagališčih. Komunalni odpadki, ki so nekdaj prevladovali, niso več najhujši problem, na več kot polovici odlagališč prevladujejo gradbeni odpadki, med nevarnimi odpadki pa je najpogostejša azbestna salonitka. Da vse več gradbenih odpadkov in salonitk konča v gozdu, je razlog tudi v tem, da je legalno odlaganje tovrstnih odpadkov treba plačati. Več kot petina vseh lokacij »črnih« odlagališč je v vplivnem območju virov pitne vode, polovica jih je ob cesti. In kdo naj bi bili povzročitelji? V zavodu ugotavljajo, da v večini primerov odpadke odlagajo krajani sami, pogosto jih tudi lastniki počitniških hišic, obiskovalci gozdov (nabiralci gob in kostanja) pa običajno le takrat, če ni v bližini košev ali kontejnerjev.