Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD in župan občine Jesenice (Foto: Tina Dokl)

Ponosen, da so ohranili Titovo ulico

Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD v državnem zboru in župan občine Jesenice, ki še edina na Gorenjskem nosi ime po maršalu Titu.

Kako gledate na predlog o preimenovanju ulic in trgov s Titovim imenom kot predstavnik leve politične opcije in kot župan mesta, ki je še ohranilo ulico s tem imenom?

»Ponosen sem, da smo na Jesenicah to ime ohranili. Resda zgodbe, ki se sedaj pojavljajo, kažejo na nepravilnosti, ki so se zgodile po vojni, vendar so bile s strani leve opcije že sredi devetdesetih let obsojene in je bilo predlagano, da se poiščejo krivci. Dokaz za takšno držo je bila tudi prisotnost predstavnikov levosredinskih strank in predsednika Kučana na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, ko so se poklonili žrtvam povojnih pobojev. Ne pristajam pa na to, da se toliko let potem obremenjujejo generacije, ki s tem nimamo nič. Če gledam Tita kot maršala, se moram strinjati s tistimi, ki mu dajejo težo tudi v svetovnem merilu. Spomnimo se le njegovega pogreba 1980 in navzočnosti svetovnih vladarjev in predsednikov 120 držav, kar je kazalo na spoštovanje do njegove osebnosti. Hitro tudi pozabljamo njegov prispevek pro gibanju neuvrščenih, temu nevojaškemu bloku, ki se je postavilo ob bok Natu in Varšavskemu paktu. To je bilo v korist našemu gospodarstvu: z neuvrščenimi državami smo imeli dobre gospodarske povezave, OPEC, ki diktira svetovno ceno nafte, je Jugoslaviji dala posebno regresirano ceno, zaradi česar so se začele graditi rafinerije. Velik je tudi njegov prispevek združevanju večnacionalnih struktur nekdanje Jugoslavije. Prepričan sem tudi, da sistem delavskega samoupravljanja v času njegove vladavine ni bil slab (podobno delujejo delavski sveti in današnje skupščine). Številne razvitejše družbe so ga študirale in upoštevale. Mi ga žal nismo uspeli do konca izdelati, ker smo namesto individualne odgovornosti upoštevali kolektivno. Gradila so se stanovanja, razvijalo se je gospodarstvo, zdravstvo je napredovalo, vsakdo se je lahko izobraževal. Pozabljamo tudi na informbiro, ko se je Tito leta 1948 postavil po robu Sovjetom in eden redkih odnesel celo glavo. Strinjam se, da je bilo marsikaj narobe, a marsikaj so posamezniki tudi skrivali pod Titovim imenom. Vendar pa je sedaj pomembno, da se novih generacij s tem ne obremenjuje in da se gre naprej.«

Jesenice so eno redkih mest v Sloveniji, ki še imajo Ulico maršala Tita. So bile kdaj težnje po njenem preimenovanju?

»Te razprave so bile v devetdesetih letih. Takrat sem bil ravno predsednik krajevne skupnosti Sava, kjer poteka najdaljši del te ulice. Tedaj smo ravno s prej omenjenimi argumenti prepričali ljudi, da Cesta maršala Tita ostane, čeprav je bilo morda v tistih časih to še težje, kot je danes. Politična sestava sveta krajevne skupnosti je bila zelo različna, zato sem še posebej zadovoljen, da smo se pametno pogovorili in da ni bilo političnih razprtij. Preimenovanje ulic je povezano tudi s stroški: ljudje morajo zamenjati dokumente, podjetja žige in podobno. Izvedli smo ankete in v njih se je izkazalo, da je zelo malo ljudi, ki bi podpirali preimenovanje. Po svetu imajo ulice poimenovane po še huje kompromitiranih ljudeh, kot je bil Tito, za katerega pa velja, da ni bil nikoli obsojen. Treba je vedeti, da je bil poveljnik vojske, ki je bila del zmagovite protihitlerjevske koalicije. Tistega, kar se bo dogajalo po vojni, pa ni mogel predvideti.«

Titova cesta je najdaljša na Jesenicah …

»Res je in zanimivo je, da se Cesta maršala Tita začne z Delavsko cesto. Obdobje iz časa maršala Tita je bilo na Jesenicah zelo intenzivno. Železarna je delala s polno paro, razvoj je bil najbolj intenziven, zgradili so šole, bolnišnico, stanovanja, vso infrastrukturo, športne objekte, žičnice … Osebno sem prepričan, da smo tisto obdobje v lokalni skupnosti še premalo izkoristili glede na težko industrijo, ki je zelo obremenjevala okolje.«

Kako gledate na to, da v Ljubljani predlagajo, da bi eno novih ulic imenovali po Titu?

»Po mojem mnenju je takšna odločitev pravilna, glede na to, da gre za novo ulico, kar ne bi povzročalo stroškov. Prav, da ima Ljubljana kot glavno mesto ulico s tem imenom, zaradi razlogov, o katerih sem govoril na začetku.«

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 14. junij 2010 / 07:00

Medven je predsednik združenja Club 5+

Kranjska Gora - Dolgoletni generalni sekretar OK Pokala Vitranc Srečko Medven je bil na letnem zasedanju združenja organizatorjev tekmovanj svetovnega pokala v alpskem smučanju,...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / sobota, 21. julij 2007 / 07:00

V Snoviku že 350 postelj

V Termah Snovik so zaključili tretjo fazo izgradnje apartmajskega naselja. V juliju tudi blizu dva tisoč kopalcev dnevno.

Kranj / sobota, 21. julij 2007 / 07:00

Prihaja Kranfest

Konec prihodnjega tedna bo na kranjskih ulicah in trgih potekala že 25. Kranjska noč. Dogajanje se začenja že v četrtek, vendar pa bosta prava zabave polna dneva petek in sobota.

Zanimivosti / sobota, 21. julij 2007 / 07:00

Zlata poroka Gorenjke in Prekmurca

Ko sta se Jožica in Polde Ratnik z Bobovka 13. julija 1957 poročila, sta bila na občini samo s pričama, svatbo pa so pripravili doma.

Slovenija / sobota, 21. julij 2007 / 07:00

Državni zbor gre na dopust

Tudi poslanci državnega zbora gredo na dopust, medtem bodo prostore parlamenta obnovili, kar bo stalo okoli 310 tisoč evrov.

Kranj / sobota, 21. julij 2007 / 07:00

Prešernovci se še srečujejo

Kranj - V zaselku Zala pod Blegošem je bila 12. junija leta 1943 zaradi vedno številnejših borcev proti okupatorju ustanovljena 7. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Fra...