Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD in župan občine Jesenice (Foto: Tina Dokl)

Ponosen, da so ohranili Titovo ulico

Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD v državnem zboru in župan občine Jesenice, ki še edina na Gorenjskem nosi ime po maršalu Titu.

Kako gledate na predlog o preimenovanju ulic in trgov s Titovim imenom kot predstavnik leve politične opcije in kot župan mesta, ki je še ohranilo ulico s tem imenom?

»Ponosen sem, da smo na Jesenicah to ime ohranili. Resda zgodbe, ki se sedaj pojavljajo, kažejo na nepravilnosti, ki so se zgodile po vojni, vendar so bile s strani leve opcije že sredi devetdesetih let obsojene in je bilo predlagano, da se poiščejo krivci. Dokaz za takšno držo je bila tudi prisotnost predstavnikov levosredinskih strank in predsednika Kučana na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, ko so se poklonili žrtvam povojnih pobojev. Ne pristajam pa na to, da se toliko let potem obremenjujejo generacije, ki s tem nimamo nič. Če gledam Tita kot maršala, se moram strinjati s tistimi, ki mu dajejo težo tudi v svetovnem merilu. Spomnimo se le njegovega pogreba 1980 in navzočnosti svetovnih vladarjev in predsednikov 120 držav, kar je kazalo na spoštovanje do njegove osebnosti. Hitro tudi pozabljamo njegov prispevek pro gibanju neuvrščenih, temu nevojaškemu bloku, ki se je postavilo ob bok Natu in Varšavskemu paktu. To je bilo v korist našemu gospodarstvu: z neuvrščenimi državami smo imeli dobre gospodarske povezave, OPEC, ki diktira svetovno ceno nafte, je Jugoslaviji dala posebno regresirano ceno, zaradi česar so se začele graditi rafinerije. Velik je tudi njegov prispevek združevanju večnacionalnih struktur nekdanje Jugoslavije. Prepričan sem tudi, da sistem delavskega samoupravljanja v času njegove vladavine ni bil slab (podobno delujejo delavski sveti in današnje skupščine). Številne razvitejše družbe so ga študirale in upoštevale. Mi ga žal nismo uspeli do konca izdelati, ker smo namesto individualne odgovornosti upoštevali kolektivno. Gradila so se stanovanja, razvijalo se je gospodarstvo, zdravstvo je napredovalo, vsakdo se je lahko izobraževal. Pozabljamo tudi na informbiro, ko se je Tito leta 1948 postavil po robu Sovjetom in eden redkih odnesel celo glavo. Strinjam se, da je bilo marsikaj narobe, a marsikaj so posamezniki tudi skrivali pod Titovim imenom. Vendar pa je sedaj pomembno, da se novih generacij s tem ne obremenjuje in da se gre naprej.«

Jesenice so eno redkih mest v Sloveniji, ki še imajo Ulico maršala Tita. So bile kdaj težnje po njenem preimenovanju?

»Te razprave so bile v devetdesetih letih. Takrat sem bil ravno predsednik krajevne skupnosti Sava, kjer poteka najdaljši del te ulice. Tedaj smo ravno s prej omenjenimi argumenti prepričali ljudi, da Cesta maršala Tita ostane, čeprav je bilo morda v tistih časih to še težje, kot je danes. Politična sestava sveta krajevne skupnosti je bila zelo različna, zato sem še posebej zadovoljen, da smo se pametno pogovorili in da ni bilo političnih razprtij. Preimenovanje ulic je povezano tudi s stroški: ljudje morajo zamenjati dokumente, podjetja žige in podobno. Izvedli smo ankete in v njih se je izkazalo, da je zelo malo ljudi, ki bi podpirali preimenovanje. Po svetu imajo ulice poimenovane po še huje kompromitiranih ljudeh, kot je bil Tito, za katerega pa velja, da ni bil nikoli obsojen. Treba je vedeti, da je bil poveljnik vojske, ki je bila del zmagovite protihitlerjevske koalicije. Tistega, kar se bo dogajalo po vojni, pa ni mogel predvideti.«

Titova cesta je najdaljša na Jesenicah …

»Res je in zanimivo je, da se Cesta maršala Tita začne z Delavsko cesto. Obdobje iz časa maršala Tita je bilo na Jesenicah zelo intenzivno. Železarna je delala s polno paro, razvoj je bil najbolj intenziven, zgradili so šole, bolnišnico, stanovanja, vso infrastrukturo, športne objekte, žičnice … Osebno sem prepričan, da smo tisto obdobje v lokalni skupnosti še premalo izkoristili glede na težko industrijo, ki je zelo obremenjevala okolje.«

Kako gledate na to, da v Ljubljani predlagajo, da bi eno novih ulic imenovali po Titu?

»Po mojem mnenju je takšna odločitev pravilna, glede na to, da gre za novo ulico, kar ne bi povzročalo stroškov. Prav, da ima Ljubljana kot glavno mesto ulico s tem imenom, zaradi razlogov, o katerih sem govoril na začetku.«

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Vodice / ponedeljek, 9. julij 2018 / 10:30

Nadzorni odbor o dozidavi vrtca

V Vodicah je nadzorni odbor opravil nadzor nad namenskostjo in smotrnostjo dozidave vrtca.

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 25. avgust 2020 / 06:00

Dežela Karniola, po domače Krajnska

Kranj – V okviru dogodkov na temo prenosa ter oživljanja kulturne dediščine, ki jih organizira Društvo Aine, bo danes, 25. avgusta, v stolpu Škrlovec v Layerjevi hiši potekalo predavanje z zgovorni...

Kronika / torek, 25. avgust 2020 / 17:09

Dve nesreči v pol ure

Brezje – V nedeljo zvečer sta se na gorenjski avtocesti pri Brezjah v roku pol ure zgodili dve prometni nesreči, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Najprej, nekaj minut po 21. uri, je voznik z...

Razvedrilo / torek, 25. avgust 2020 / 17:05

Pisana Loka: koncert Dan D

Dvorišče Loškega gradu 28. avgusta 2020 ob 20. uri pričakuje znano slovensko rokovsko skupino Dan D, ki bo v sklopu Pisane Loke razveseljevala žal letos le dvesto obiskovalcev, kolikor jih v prilag...

Razvedrilo / torek, 25. avgust 2020 / 17:04

Nedeljski gugalnik za samske in osamljene

Majda Grošelj je pred leti razveseljevala poslušalce Radia Veseljak v oddaji Nedeljski gugalnik. Pravi, da je v trinajstih letih »sparčkala« več kot tristo parov. Zdaj oddaje ni več, vendar gospa z iz...

Kranjska Gora / torek, 25. avgust 2020 / 17:01

Rebalans in promet v Vratih

Kranjska Gora – Jutri bo seja občinskega sveta Občine Kranjska Gora, na kateri bodo svetniki obravnavali drugi rebalans občinskega proračuna. Predvideno je med drugim, da se nekaj sredstev prerazpo...