Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD in župan občine Jesenice (Foto: Tina Dokl)

Ponosen, da so ohranili Titovo ulico

Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD v državnem zboru in župan občine Jesenice, ki še edina na Gorenjskem nosi ime po maršalu Titu.

Kako gledate na predlog o preimenovanju ulic in trgov s Titovim imenom kot predstavnik leve politične opcije in kot župan mesta, ki je še ohranilo ulico s tem imenom?

»Ponosen sem, da smo na Jesenicah to ime ohranili. Resda zgodbe, ki se sedaj pojavljajo, kažejo na nepravilnosti, ki so se zgodile po vojni, vendar so bile s strani leve opcije že sredi devetdesetih let obsojene in je bilo predlagano, da se poiščejo krivci. Dokaz za takšno držo je bila tudi prisotnost predstavnikov levosredinskih strank in predsednika Kučana na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, ko so se poklonili žrtvam povojnih pobojev. Ne pristajam pa na to, da se toliko let potem obremenjujejo generacije, ki s tem nimamo nič. Če gledam Tita kot maršala, se moram strinjati s tistimi, ki mu dajejo težo tudi v svetovnem merilu. Spomnimo se le njegovega pogreba 1980 in navzočnosti svetovnih vladarjev in predsednikov 120 držav, kar je kazalo na spoštovanje do njegove osebnosti. Hitro tudi pozabljamo njegov prispevek pro gibanju neuvrščenih, temu nevojaškemu bloku, ki se je postavilo ob bok Natu in Varšavskemu paktu. To je bilo v korist našemu gospodarstvu: z neuvrščenimi državami smo imeli dobre gospodarske povezave, OPEC, ki diktira svetovno ceno nafte, je Jugoslaviji dala posebno regresirano ceno, zaradi česar so se začele graditi rafinerije. Velik je tudi njegov prispevek združevanju večnacionalnih struktur nekdanje Jugoslavije. Prepričan sem tudi, da sistem delavskega samoupravljanja v času njegove vladavine ni bil slab (podobno delujejo delavski sveti in današnje skupščine). Številne razvitejše družbe so ga študirale in upoštevale. Mi ga žal nismo uspeli do konca izdelati, ker smo namesto individualne odgovornosti upoštevali kolektivno. Gradila so se stanovanja, razvijalo se je gospodarstvo, zdravstvo je napredovalo, vsakdo se je lahko izobraževal. Pozabljamo tudi na informbiro, ko se je Tito leta 1948 postavil po robu Sovjetom in eden redkih odnesel celo glavo. Strinjam se, da je bilo marsikaj narobe, a marsikaj so posamezniki tudi skrivali pod Titovim imenom. Vendar pa je sedaj pomembno, da se novih generacij s tem ne obremenjuje in da se gre naprej.«

Jesenice so eno redkih mest v Sloveniji, ki še imajo Ulico maršala Tita. So bile kdaj težnje po njenem preimenovanju?

»Te razprave so bile v devetdesetih letih. Takrat sem bil ravno predsednik krajevne skupnosti Sava, kjer poteka najdaljši del te ulice. Tedaj smo ravno s prej omenjenimi argumenti prepričali ljudi, da Cesta maršala Tita ostane, čeprav je bilo morda v tistih časih to še težje, kot je danes. Politična sestava sveta krajevne skupnosti je bila zelo različna, zato sem še posebej zadovoljen, da smo se pametno pogovorili in da ni bilo političnih razprtij. Preimenovanje ulic je povezano tudi s stroški: ljudje morajo zamenjati dokumente, podjetja žige in podobno. Izvedli smo ankete in v njih se je izkazalo, da je zelo malo ljudi, ki bi podpirali preimenovanje. Po svetu imajo ulice poimenovane po še huje kompromitiranih ljudeh, kot je bil Tito, za katerega pa velja, da ni bil nikoli obsojen. Treba je vedeti, da je bil poveljnik vojske, ki je bila del zmagovite protihitlerjevske koalicije. Tistega, kar se bo dogajalo po vojni, pa ni mogel predvideti.«

Titova cesta je najdaljša na Jesenicah …

»Res je in zanimivo je, da se Cesta maršala Tita začne z Delavsko cesto. Obdobje iz časa maršala Tita je bilo na Jesenicah zelo intenzivno. Železarna je delala s polno paro, razvoj je bil najbolj intenziven, zgradili so šole, bolnišnico, stanovanja, vso infrastrukturo, športne objekte, žičnice … Osebno sem prepričan, da smo tisto obdobje v lokalni skupnosti še premalo izkoristili glede na težko industrijo, ki je zelo obremenjevala okolje.«

Kako gledate na to, da v Ljubljani predlagajo, da bi eno novih ulic imenovali po Titu?

»Po mojem mnenju je takšna odločitev pravilna, glede na to, da gre za novo ulico, kar ne bi povzročalo stroškov. Prav, da ima Ljubljana kot glavno mesto ulico s tem imenom, zaradi razlogov, o katerih sem govoril na začetku.«

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 20. april 2008 / 07:00

A ti veš, da je zemlja okrogla?

Sanjala sta o tem, da si bosta nekoč kupila motor, ga spedenala v nulo in z njim objadrala svet.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

V ritmu orientalskih plesov

Minuli četrtek je bila v Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki zaključna predstava Kulturnega društva Arabeske, ki ga vodi Petra Glažar. Z orientalskimi plesi so se v predstavi Seza...

Prosti čas / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Glasbenica po srcu

Novinarka in moderatorka Maruša Kobal si je od nekdaj želela postati učiteljica, da se je navdušila za medijski svet, pa je "kriv" predvsem Mario Galunič.

Prosti čas / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Radijec, ki zna peti

Po zmagi na Prvem glasu Gorenjske po izboru občinstva se Klemen Bunderla namerava še resneje posvetiti glasbi. Zadnja tri leta se je pospešeno učil petja, naprej pri Jadranki Juras, nato pri Veri Dani...

Zanimivosti / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Paketi hrane v novih prostorih

V sredo je tržiški Rdeči križ spet začel deliti pakete s hrano. Preselili so se v stavbo ob Mošeniku, ki so jo obnovili.

Zanimivosti / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Anketa: Hude krize za zdaj (še) ni

Po nacionalni raziskavi približno polovica Slovencev čuti posledice gospodarske krize. Kako pa Kranjčani, ki smo jih povprašali za mnenje? Gredo ukrepi vlade za blažitev krize v pravo smer? Se bojijo...