Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD in župan občine Jesenice (Foto: Tina Dokl)

Ponosen, da so ohranili Titovo ulico

Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD v državnem zboru in župan občine Jesenice, ki še edina na Gorenjskem nosi ime po maršalu Titu.

Kako gledate na predlog o preimenovanju ulic in trgov s Titovim imenom kot predstavnik leve politične opcije in kot župan mesta, ki je še ohranilo ulico s tem imenom?

»Ponosen sem, da smo na Jesenicah to ime ohranili. Resda zgodbe, ki se sedaj pojavljajo, kažejo na nepravilnosti, ki so se zgodile po vojni, vendar so bile s strani leve opcije že sredi devetdesetih let obsojene in je bilo predlagano, da se poiščejo krivci. Dokaz za takšno držo je bila tudi prisotnost predstavnikov levosredinskih strank in predsednika Kučana na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, ko so se poklonili žrtvam povojnih pobojev. Ne pristajam pa na to, da se toliko let potem obremenjujejo generacije, ki s tem nimamo nič. Če gledam Tita kot maršala, se moram strinjati s tistimi, ki mu dajejo težo tudi v svetovnem merilu. Spomnimo se le njegovega pogreba 1980 in navzočnosti svetovnih vladarjev in predsednikov 120 držav, kar je kazalo na spoštovanje do njegove osebnosti. Hitro tudi pozabljamo njegov prispevek pro gibanju neuvrščenih, temu nevojaškemu bloku, ki se je postavilo ob bok Natu in Varšavskemu paktu. To je bilo v korist našemu gospodarstvu: z neuvrščenimi državami smo imeli dobre gospodarske povezave, OPEC, ki diktira svetovno ceno nafte, je Jugoslaviji dala posebno regresirano ceno, zaradi česar so se začele graditi rafinerije. Velik je tudi njegov prispevek združevanju večnacionalnih struktur nekdanje Jugoslavije. Prepričan sem tudi, da sistem delavskega samoupravljanja v času njegove vladavine ni bil slab (podobno delujejo delavski sveti in današnje skupščine). Številne razvitejše družbe so ga študirale in upoštevale. Mi ga žal nismo uspeli do konca izdelati, ker smo namesto individualne odgovornosti upoštevali kolektivno. Gradila so se stanovanja, razvijalo se je gospodarstvo, zdravstvo je napredovalo, vsakdo se je lahko izobraževal. Pozabljamo tudi na informbiro, ko se je Tito leta 1948 postavil po robu Sovjetom in eden redkih odnesel celo glavo. Strinjam se, da je bilo marsikaj narobe, a marsikaj so posamezniki tudi skrivali pod Titovim imenom. Vendar pa je sedaj pomembno, da se novih generacij s tem ne obremenjuje in da se gre naprej.«

Jesenice so eno redkih mest v Sloveniji, ki še imajo Ulico maršala Tita. So bile kdaj težnje po njenem preimenovanju?

»Te razprave so bile v devetdesetih letih. Takrat sem bil ravno predsednik krajevne skupnosti Sava, kjer poteka najdaljši del te ulice. Tedaj smo ravno s prej omenjenimi argumenti prepričali ljudi, da Cesta maršala Tita ostane, čeprav je bilo morda v tistih časih to še težje, kot je danes. Politična sestava sveta krajevne skupnosti je bila zelo različna, zato sem še posebej zadovoljen, da smo se pametno pogovorili in da ni bilo političnih razprtij. Preimenovanje ulic je povezano tudi s stroški: ljudje morajo zamenjati dokumente, podjetja žige in podobno. Izvedli smo ankete in v njih se je izkazalo, da je zelo malo ljudi, ki bi podpirali preimenovanje. Po svetu imajo ulice poimenovane po še huje kompromitiranih ljudeh, kot je bil Tito, za katerega pa velja, da ni bil nikoli obsojen. Treba je vedeti, da je bil poveljnik vojske, ki je bila del zmagovite protihitlerjevske koalicije. Tistega, kar se bo dogajalo po vojni, pa ni mogel predvideti.«

Titova cesta je najdaljša na Jesenicah …

»Res je in zanimivo je, da se Cesta maršala Tita začne z Delavsko cesto. Obdobje iz časa maršala Tita je bilo na Jesenicah zelo intenzivno. Železarna je delala s polno paro, razvoj je bil najbolj intenziven, zgradili so šole, bolnišnico, stanovanja, vso infrastrukturo, športne objekte, žičnice … Osebno sem prepričan, da smo tisto obdobje v lokalni skupnosti še premalo izkoristili glede na težko industrijo, ki je zelo obremenjevala okolje.«

Kako gledate na to, da v Ljubljani predlagajo, da bi eno novih ulic imenovali po Titu?

»Po mojem mnenju je takšna odločitev pravilna, glede na to, da gre za novo ulico, kar ne bi povzročalo stroškov. Prav, da ima Ljubljana kot glavno mesto ulico s tem imenom, zaradi razlogov, o katerih sem govoril na začetku.«

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:16

Živi za glasbo

Glasbeni oboževalci, navdušenci oziroma fani večino prostega časa namenijo svojim najljubšim glasbenikom ter z njimi dihajo na vsakem koraku. Mednje sodi tudi mladi Julij Koporec iz Predoselj, čigar ž...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 16. januar 2023 / 18:08

Prijetno sta nas presenetili

Kranj – V redakciji Gorenjskega glasa smo se sredi tedna razveselili obiska Mimi Rozman in Mire Grošelj iz Turističnega društva Kokrica, ki sta nas po dveh letih premora zaradi epidemije znova obis...

Gospodarstvo / ponedeljek, 16. januar 2023 / 18:07

Med trgovci tokrat večje razlike

Ljubljana – Kot kažejo rezultati zadnjega, devetega popisa cen osnovnih prehranskih proizvodov, ki je bil opravljen v začetku januarja, povprečna vrednost najcenejše košarice znaša 44,12 evra, kar...

Zanimivosti / ponedeljek, 16. januar 2023 / 18:02

Nekateri pa s kolesom

Večina peš in z avtobusi, Lojze pa s kolesom – bi lahko dejali za motiv, ki ga je posnel Gorazd Kavčič. Branko Dežman, kolesar z dušo in telesom, je na svečanost v Dražgošah že ničkolikokrat prišel...

Slovenija / ponedeljek, 16. januar 2023 / 17:54

Subvencija bo še višja, več nadzora

Ministrstvo za delo, družino, enake možnosti in socialne zadeve napoveduje prenovo zakonodaje na področju subvencij za študentsko prehrano ter v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije tudi pr...

Gorenjska / ponedeljek, 16. januar 2023 / 17:51

Primerna plača je osnova

Razmere v gostinstvu in turizmu so se v zadnjih petih, desetih letih korenito spremenile. Z vidika zaposlenih zagotovo na bolje, tako glede plačila in možnosti napredovanj kot delovnega časa.