Flander na olimpijskih progah

Rok Flander je v nedeljo odpotoval v Vancouver, kjer bo s kanadsko reprezentanco treniral na olimpijskih progah. Po vrnitvi domov ga najverjetneje čaka operacija meniskusa.

Dragočajna – Deskar na snegu Rok Flander iz Dragočajne je v nedeljo za 12 dni odpotoval v Kanado, v Vancouver, kjer bodo prihodnje leto olimpijske igre. Tam trenira skupaj s kanadsko reprezentanco.

V pretekli sezoni ste bili enkrat na stopničkah, ostali ste brez medalje na svetovnem prvenstvu. Ali to pomeni, da je bila sezona neuspešna?

»Jasno je, da so moji cilji in ambicije visoki. Glede na okoliščine, na težave z boleznijo, poškodbo, in na razmere v odboru, je bila sezona takšna, kot je bila. Še zdaleč pa ni bila slaba. Deseto mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala je dobra uvrstitev, 4. mesto na svetovnem prvestvu je vrhunska uvrstitev, če dodam še eno drugo mesto in nekaj uvrstitev med osem v svetovnem pokalu, je to kar v redu. Sezono sem začel vrhunsko. Še nikoli nisem bil tako dobro pripravljen, sploh z novim trenerjem nam je uspelo dvigniti raven. Bila bi daleč najbolj uspešna doslej, če ne bi bilo omenjenih težav.«

V sezono ste morali vložiti veliko svojega denarja?

»Odbor mi je še vedno dolžan veliko denarja, ki sem ga moral sam vložiti v sezono. To se lahko zgodi v Sloveniji, ker je kultura ljudi takšna, kakršna je. Kaj takega se na primer ne dogaja v Kanadi, kjer so fantje zelo motivirani, tudi tisti, ki vodijo deskarsko zvezo. To sem imel priložnost spoznati ravno sedaj, ko sem se dogovarjal za skupne treninge v aprilu. Moji konkurenti imajo na razpolago vse, da bi dosegli medaljo v Vancouvru. V taki situaciji tekmovati z nasprotniki, ki imajo povsem drugačne razmere, bo precej težko. Zato sem se odločil, da ne bom več dovolil, da bi te stvari pretirano vplivale na potek mojih priprav. Sodeloval bom pri postavitvi čim boljšega novega vodstva na odboru za deskanje, potem pa se bom umaknil. Zame bi bila najboljša možnost soliranje. Problem pa je, ker od odbora oziroma zveze ne morem dobiti denarja, ki mi pripada prek ministrstva.«

Sedaj vas najprej čaka trening v Kanadi?

»V Kanado grem z denarjem mednarodnega olimpijskega komiteja, kjer sem štipendist. Čakajo me testiranja in trening, predvsem pa prilagajanje na tamkajšnjo okolje. Treniral bom na olimpijskih progah s kanadsko reprezentanco, z aktualnim svetovnim prvakom Andersonom. To bo neprecenljiv trening. Zakaj v Kanado? V letošnji sezoni sem znova začel stoodstotno sodelovati s kondicijskim trenerjem Draganom Bosničem. Plačal bom to očitno s svojim denarjem, a zdi se mi nesmiselno delati, če zadeva ni na nivoju. Potem pridem na tekmovanje, mi zmanjka nekaj stotink in glava ve, da bi bil lahko jaz zmagovalec, pa nisem. Zame je to največja možna muka in tega se ne želim več iti. Ali bom vse dal za to, da bom zmagal, ali pa se bom s tem prenehal ukvarjati. In Kanada je bila njegova želja, s katero sem se strinjal tudi sam.«

Omenili ste mi, da boste po vrnitvi domov morali na operacijo?

»Izvidi so pokazali na poškodbo meniskusa v levem kolenu. Zelo me je bolelo ves drugi del letošnje sezone. Sedaj, ko ni bilo toliko obremenitev na snegu, se je umirilo. Predvidevam, da operacija ne bo pomenila prav velikega izpada treninga.«

Boste v priprave na olimpijsko sezono tudi letos vključili deskanje na vodi?

»V pripravah na sezono bom naredil vse in prav zato moram v priprave vključiti tudi deskanje na vodi. To bo najverjetneje julija. Prav od tega sem doslej črpal motivacijo. O lokaciji še nisem imel časa razmišljati. Sicer pa sta dve lokaciji, kjer sem že bil in kamor bi se še želel vrniti in tam preživeti veliko časa: Čile in Madagaskar.«

Kako pa preživljate prosti čas, ko ste doma?

»Ker so kondicijska testiranja pokazala, da kondicijsko nisem ravno najbolje pripravljen, sem v teh dneh veliko kolesaril po okoliških hribih. Berem, igram klavir, urejam si stanovanje. Razpet sem med svetovnim pokalom, med domom in med Hrvaško, od koder je moja punca. Oblačila so skorajda ves čas v kovčkih (smeh), a mi za zdaj tak način življenja še ustreza.«