Divji prašiči pa kar rijejo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 14. april 2009 / 06:00

Gorenjski lovci so lani uplenili rekordno število divjih prašičev, a kljub temu je bila škoda, ki so jo povzročili, najvišja v zadnjih desetih letih.

Kranj – Upravljavci lovišč v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani lastnikom zemljišč izplačali 29.390 evrov odškodnine za škodo po divjadi in poleg tega opravili še 5.165 delovnih ur pri ravnanju od divjega prašiča razrite travne ruše ali kot nadomestilo za povzročeno škodo. Izplačana odškodnina je bila v primerjavi z letom prej več kot enkrat večja in je bila najvišja v zadnjih petih letih, bila pa bi še višja, če bi kmetje prijavljali tudi manjše škode in škodo v gozdovih.

Največji problem še naprej ostajajo divji prašiči, ki vsako leto povzročijo približno tri četrtine vse škode po divjadi. Lani so jo za 21.288 evrov, znesek pa bi bil še bistveno višji, če lovci ne bi poravnali razrite travne ruše in če bi vse agrarne oz. pašne skupnosti dosledno zahtevale poplačilo škode na visokogorskih pašnikih. Največ škode je bilo na travnikih in planinskih pašnikih, v nižinskih loviščih z močno navzočnostjo prašiča (Medvode, Škofja Loka, Dobrova, Komenda, Storžič) pa tudi na posevkih koruze. Upravljavci lovišč ob naraščanju škode povečujejo odstrel divjih prašičev, lani so jih uplenili 362, kar je največ v zadnjih desetih letih. Za preprečevanje škod ograjujejo ogrožene površine z električnimi pastirji, obdelujejo krmne njive ter izvajajo preprečevalno krmljenje, s katerim odvračajo prašiče od kmetijskih kultur.

Srnjad »napada« zelenjavo

Za škode po srnjadi so lani upravljavci lovišč izplačali 3.795 evrov oz. 13 odstotkov vseh škod. Znesek je bil bistveno večji kot predlani, najbolj problematično je bilo na območju lovišč Dobrča, Udinboršt in Dobrova, kjer je srnjad povzročala škodo na solati, radiču in fižolu. Ker se je »spravila« nad sočne mlade rastline takoj po vzniku, je bila škoda še večja, kot bi bila jeseni, v času pobiranja pridelkov.

Lani malo škode po jelenjadi

Škoda po jelenjadi (v znesku 1.663 evrov) je bila lani dvakrat nižja od petletnega povprečja, večina škode pa je bila izplačana v loviščih Kozorog Kamnik in Kranjska Gora, kjer je jelenjad popasla travnike in povzročila škodo na koruzi, krompirju in krmni pesi. Letos bo »slika« bistveno drugačna od lanske, saj je jelenjad zaradi zime z debelo snežno odejo obgrizla veliko mladega gozdnega drevja.

Rekordne škode po sivih vranah

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani beležili tudi rekordne škode po sivih vranah, v primerjavi z letom prej so se povečale štirikratno, glede na izplačani znesek (1.968 evrov) pa so bile celo večji problem kot jelenjad. Vrane povzročajo škodo na silažnih balah, predvsem pa na kmetijskih pridelkih v okolici Kranja, kjer ob setvi koruze ali solate kljuvajo klice.

Manjša objedenost mladja

Divjad povzroča škodo tudi v gozdovih. V blejskem zavodu za gozdove so lani izvedli poskusni popis objedenosti mladega drevja na Jelovici. Popis je pokazal, da je objedeno 24 odstotkov vsega drevja, visokega od 15 do 150 centimetrov. Pri smreki je ta delež 8 odstotkov, pri jelki 44, pri bukvi 32, pri gorskem javorju 54 in pri ostalih listavcih 45 odstotkov. Primerjava s stanjem v letu 2004 kaže bistveno nižjo objedenost pri smreki, jelki in gorskem javorju ter občutno poslabšanje pri bukvi. Manjša objedenost je po oceni gozdarjev tudi posledica večje usklajenosti med številom divjadi in prehranskimi možnostmi okolja.

Škoda na čebelnjakih in drobnici

Škodo na živini in objektih povzročajo tudi zavarovane prosto živeče živali – medved, volk, ris in krokar, pri katerih je za povračilo škode odgovorna država. Na blejskem gozdnogospodarskem območju so lani obravnavali 35 takšnih primerov. Medved je povzročal škodo na čebelnjakih in drugih objektih, volk, ris in krokar pa so napadali drobnico. V zavodu so škodo ocenili na 7.251 evrov, vendar ministrstvo ni izplačalo vse. Izplačilo je zavrnilo v primerih neurejene planinske paše.