Število bolnikov s klopnimi okužbami narašča

Besedilo: Branko Košir, dr. med
torek, 24. april 2007 / 06:00

»Klopi sami po sebi niso nevarni. Nevarne so bolezni, ki jih prenašajo. Okuženih klopov je vse več - po nekaterih podatkih je pri nas s povzročiteljem lymske borelioze okužen že skoraj vsak drugi klop, zato je strah pred posledicami njegovega ugriza upravičen,« pojasnjuje dr. Branko Košir iz zasebne ordinacije Košir. »Najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi, je lymska borelioza. Če je ne zdravimo, prizadene številne organe. Njen potek je raznolik in le pri redkih bolnikih se razvijejo vsi bolezenski znaki. Pomembno je, da ne spregledamo začetnega obdobja bolezni, ki se pri polovici bolnikov začne s kožnimi spremembami. Na koži - sploh ne nujno na mestu ugriza, se pojavi rdečina, ki se počasi širi. Kasneje začne v sredini bledeti in nastane značilni rdeči obroč. Rdečina včasih srbi ali peče. Po nekaj mesecih kožne spremembe izginejo. Pri nekaterih bolnikih to pomeni konec bolezni, pri drugih se bolezen le pritaji in čez čas, lahko že po več tednih, lahko pa šele po nekaj mesecih, povzroči okvare srca, živčevja in sklepov. Bolniki postanejo utrujeni, brezvoljni, boli jih v raznih delih telesa, slabo spijo in so razdražljivi. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, zdravljenje pa je najbolj uspešno v začetni fazi bolezni. Lymska borelioza življenje ogrozi le izjemoma, lahko pa privede do trajne invalidnosti. Število bolnikov z lymsko boreliozo iz leta v leto narašča. Z ugrizom okuženega klopa se prenaša tudi meningitis. Tudi ta poteka v fazah. Prvo, ki se začne običajno sedem dni po ugrizu, spremljajo gripi podobni bolezenski znaki. Po začasnem nekajdnevnem izboljšanju sledi druga faza bolezni z zelo povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Klopni meningitis se redko konča s smrtjo, lahko pa pušča resne posledice: glavobol, motnje koncentracije in celo ohromelost. Najbolj ogroženi so otroci, najstniki in ljudje v srednjih letih ter tisti, ki se veliko zadržujejo v gozdovih. Bolezen se pogosteje pojavlja v nekaterih predelih Slovenije. Tveganje za okužbo je največje na območju Ljubljane in Celja.«

Dobro je vedeti...

Klopi, sovražniki ljubiteljev narave

Klopi so vrsta pršic in naši domači se skrivajo pod imenom Ixodes ricinus. Za obstanek svoje vrste potrebujejo toplokrvnega gostitelja: miši, veverice, srnjad, domače živali ali človeka. Samica izleže od tisoč do štiri tisoč jajčec, ki se po šestih tednih izležejo v ličinke. Ko klop odrastejo, si poiščejo gostitelja. Po štirih dneh sesanja krvi, med katerim se povečajo tudi do desetkrat, odpadejo, pod listjem prebavijo zaužito kri ter se spremenijo v nimfe, ki za preobrazbo v spolno zrelo samico zopet potrebujejo svežo kri. Največkrat se ta sprememba zgodi proti koncu pomladi ali v začetku poletja.

Usodni ugrizi klopov

Čeprav so klopi majhni, je srečanje z njim usodno za vse več ljudi. Vsako leto zaradi bolezni, ki jih prenašajo okuženi klopi, zboli nad tri tisoč ljudi, od katerih nekateri tudi umrejo. Od leta 1952 do 1992 leta je pri nas zaradi klopnih bolezni umrlo petnajst, od leta 1972 do leta 1986 pa enajst ljudi. Klopi prenašajo hude infekcijske bolezni: klopni meningoencefalitis, lymsko boreliozo in erlichiozo. Najbolj pogosto obolenje je prvo, saj na sto okužb z boreliozo, pride deset okužb z meningitisom in ena z erlichiozo. Zoper klopni meningitis se lahko cepimo, ostale okužbe pa lahko zanesljivo preprečimo le tako, da se pred klopi zaščitimo.

Zaščita s cepljenjem

Klopni meningitis je vnetje možganov in možganskih ovojnic. Povzroča ga virus, ki ga prenašajo klopi. Pred klopnim meningitisom se lahko zavarujemo s cepljenjem. Za učinkovito zaščito so potrebni trije odmerki cepiva. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se običajno opravi v zimskih mesecih z enomesečnim premorom. Tretji odmerek sledi čez šest do devet mesecev. Kasneje so potrebni še poživitveni odmerki, najprej čez tri leta in potem na vsakih pet let. Cepljenje izvajajo na vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in je (razen redkih izjem) samoplačniško. Cepimo lahko tudi otroke, starejše od treh let.