Zvesti Gorenjskemu glasu

Posebnost družine Stane Kapus je, da izvira iz Kamne Gorice in tam tudi ostaja. V kraju s približno petsto prebivalci, ki leži v ozki Lipniški dolini pod Jelovico, sta se rodila oba z zdaj žal že pokojnim možem. Tudi njuna dva otroka z družinama živita tu. Stana je tukaj, v podjetju Elplast, preživela tudi celo poklicno pot. Na Glas je bila naročena že doma, ko ga je prejemala pod dekliškim priimkom. Spominja se ga še z imenom Kovinar. Odločno zatrdi, da je Gorenjski glas zadnji časopis, ki bi moral iti do hiše. V njem najprej pregleda osmrtnice, reši križanko, prebere Usode in Smolnikarjevo ter poišče tisto, kar jo zanima. Posebnega hobija razen telovadbe enkrat tedensko nima, rada kaj postori okoli hiše in na vrtu. Skoraj vsak dan se odpravi na pokopališče, kjer je pokopan mož, ki ga še po sedmih letih zelo pogreša. Skupaj sta zgradila hišo in v pokoju čuvala vnuke; najstarejši od treh šteje že 26 let. Stana pove, da rada praznuje veliko noč. Navajena je, da pred tem praznikom temeljito počisti hišo, speče okroglo potico, pripravi meso in pobarva pirhe. Najljubši so ji tisti, pobarvani s čebulnimi olupki. Preden jih da kuhat, pod nogavico vtakne tudi kakšno trobentico za vzorec.