Pirhi na Gorenjskem glasu

Ideja, da bi v avli Gorenjskega glasa pripravili razstavo okrasnih pirhov, je zaživela že prvo leto. Cel teden smo si lahko ogledovali čudovite izdelke.

Že prejšnji petek je naša, že tako pisana avla, začela dobivati novo podobo, še bolj barvito. Z vej mačic, vrbe in živo rumene cvetoče forsitije so visele prave filigransko izdelane umetnine. Prav vsaka okrašena veja ali košarica je za sabo skrivala svojo zgodbo. Predvsem zgodbo o urah vloženega dela, ki se navzven ne opazijo.

Z vsem srcem pa se raznim vrstam vezenja predaja Slavka Langus iz Radovljice. Od malih nog je bila spretna za ročna dela, bolj intenzivno pa se s tem ukvarja, odkar je upokojena. Udeležila se je tudi tečaja vezenja v Lescah, pri mentorici Anki Medja, ki jo je naučila natančnosti, kombiniranja barv in vzorcev. Po pripravah na novo leto, ko izdeluje okraske za jelke, se loti dela za veliko noč. Takrat se Slavka vedno sreča s prijateljico Marijo, da skupaj določita smernice sezone. Po približno šestih urah natančnega dela nastane prečudovita pisanica z vezenim motivom.

Tudi Marijana Dokl iz Kranja se rada zaposli s kvačkanjem, ki se ga je naučila že v osnovni šoli. Ko je imela majhne otroke, je več pletla, ker je bilo bolj praktično, zdaj pa, ko je ostala brez službe, spet ustvarja. Zase in svoje bližnje nakvačka prte in zavese, s pirhi pa se je začela ukvarjati pred tremi leti. Ko je dobila v dar nakvačkano kokoško, je uporabila svojo iznajdljivost, jo razdrla in tako prišla do »kroja«.

Najbolj nenavadne, klekljane pirhe je na razstavo prinesel Metod Pavlin iz Naklega. Čeprav je povsod iskal vzorce, mu jih ni uspelo najti niti v Idriji in zato jih je narisal kar sam. Po poklicu graver je bil vedno navajen delati fine stvari. V pokoju se je sam, s knjigo za začetnike lotil klekljanja in ugotovil, da mu je to delo všeč. Kot amater še vedno »pogrunta« kaj novega, za izdelavo enega pirha pa porabi približno petnajst ur.

Stana Jereb iz Žirov je pripravila dve košari posebej za našo razstavo in ju iz Žirov pripeljala k nam. Povedala je, da je klekljati začela pred petimi leti po nasvetu zdravnika, ko je imela hude bolečine v roki. S tem se je celo izognila operaciji. Klekljati jo je naučila njena hčerka, ki je to spretnost prevzela od tašče in Marice Albreht, zdaj pa tudi sama vodi tečaje. Stana je že po mesecu klekljanja lahko spet normalno gibala s prsti in od takrat se na splošno počuti veliko bolje. Za izdelavo enega prta za košaro porabi teden dni.

Pri nas so razstavljali še: Marija-Majda Debeljak in Helena Dulc iz Škofje Loke, Zofi Rakinič iz Radovljice, Marja Čampa in Tone Pfajfar iz Lesc in Miha Sušnik iz Besnice.

Vsem razstavljavcem se zahvaljujemo in jim kličemo nasvidenje prihodnje leto!