Filatelija je božji dar

Škofjeločan Miha Šesek je že v otroških letih začel zbirati znamke, sedaj jih ima ta po stažu najstarejši član loškega filatelističnega kluba Lovro Košir okoli 75 tisoč iz 62 držav.

Škofja Loka - Z navdušenjem mi pokaže najnovejše znamke, ki jih je pravkar dobil iz Južne Afrike, kjer je kot zbiratelj aboniran pri tamkajšnji pošti. In ko med najinim pogovorom vstopi njegov sin Bojan z nekaj znamkami, oče pojasni, da je s filatelijo »zastrupil« tudi sina in da bo slednji nekoč dedič njegove dragocene in obsežne zbirke.

»Znamke zbiram že od leta 1946. V soseščini v Škofji Loki je tedaj živela družina Klemenčič, kjer so vsi štirje otroci zbirali znamke. Navdušil sem se za ta konjiček, ki mi je, odkar sem ovdovel, v veliko uteho,« pove Mihael Šesek. Mimogrede postreže s svojo življenjsko zgodbo. Otroštvo je preživel v Podkloštru v Avstriji, kjer je njegov oče delal pri železnici. V Slovenijo se je družina vrnila 29. novembra 1945. Za kovinarski poklic se je izšolal v Mariboru, po vrnitvi v Škofjo Loko pa se je kmalu poročil in si ustvaril družino. Potem ko je krajši čas delal v Litostroju, je službo dobil v LTH, kjer je kot vodja oddelka za kakovost dočakal upokojitev. Vsa leta je zagret zbiratelj, poleg znamk se je pred leti lotil tudi sestavljanja in zbiranja maket letal. Na ta način je blažil strese, ki so se pojavljali v službi. Zbiral je tudi značke, kar okoli 18 tisoč se jih je nabralo z leti. Čeprav se s tem sistematično sedaj ne ukvarja več, z veseljem še sprejme kako novo značko. Pred kratkim mu je neka gospa podarila značke z olimpijskih iger 1984 v Sarajevu. Zbiral je tudi kovance. »Že prvi dan njihove uvedbe sem dobil slovaške evre,« pokaže svoj zbirateljski zaklad. Shrani tudi vsako razglednico, ki pride na njegov naslov in zato se je tudi teh z leti nabralo lepo število. Dragocenost iz njegove zbirke razglednic pa so tiste, ki prikazujejo Škofjo Loko, kakršne ni več. Loko na starih razglednicah bi rad ob letošnjem občinskem prazniku rojakom predstavil na priložnostni razstavi.

»Česa vsega ne zbiram,« pravi Miha Šesek in se v pogovoru znova vrne k svoji najljubši in največji zbirki. Velja za najstarejšega člana Filatelističnega društva Lovro Košir Škofja Loka (rojen je leta 1936), kjer ima tudi najdaljši staž. Miha ima znamke lepo razvrščene po posameznih državah v albumih, kamor sistematično zariše prazne prostore in jih potem izpolnjuje z znamkami. O novostih se pouči v nemškem katalogu Michel, že kot otrok je namreč dobro znal nemško. Redno kupuje filatelistično literaturo, nekaj pa je ima doma shranjene tudi od društva, kjer opravlja naloge gospodarja. Kot zanimivost in redkost pokaže katalog Michel iz leta 1940. Vseh znamk nima razvrščenih po albumih, zložene ima po ovojnicah in škatlah, nato jih sortira, podvojene zamenja, nekatere tudi proda, otrokom pa jih kar podari. Slovenske in jugoslovanske ima čiste, brez žigov, te služijo zamenjavi, v svoji zbirki pa ima vse žigosane. »Težko ocenim, koliko znamk imam. Brez podvojenih jih je okoli 75 tisoč, s podvojenimi še veliko več. Vsako leto odprem kako novo državo. Letos je še nisem, dopolnjujem prejšnje albume,« pojasnjuje zbiratelj, ki bo, kot pravi, v tem pogledu »zacvetel« spomladi, kakor narava. Zbiratelji z znamkami tudi kupčujejo, toda Miha pravi, da ni lakomen, da znamke zbira predvsem zaradi užitka. Redkokdaj tudi kupi nove znamke, svojo zbirko najraje dopolnjuje z menjavo. Zanj je filatelija pravi božji dar, saj mu zlasti, odkar je sam (v hiši poleg sicer živita sin in hči z družinama), nudi veliko zadovoljstvo. To je sicer samoten konjiček, Miha pa gre tudi rad med ljudi in mu srečanja z drugimi zbiratelji veliko pomenijo.