Najtežji del vrnitve domov bo iskanje službe

Ahmed Pašić z Jesenic je nedavno doktoriral, pripravlja pa se tudi na vrnitev iz Singapurja, kjer si je ustvaril družino, nazaj v Slovenijo.

»Ko sem hodil na jeseniško gimnazijo, sem med počitnicami prostovoljno delal v betonarni jeseniškega Gradisa, da bi spoznal težko delo gradbincev. Po zaključku sem domov prinesel betonski tlakovec, ki sem ga pogledal v tistih trenutkih, ko sem med študijem postal utrujen. Pogled na tlakovec me je spomnil na težke čase v Gradisu in tako sem dobil dodatno energijo za učenje, saj sem vedel, da brez dobre izobrazbe najverjetneje ne bom dobil dobre službe …« Takole pripoveduje Ahmed Pašić, 33-letni Jeseničan, ki je pred kratkim dosegel enega od vrhuncev na svoji izobrazbeni poti - postal je doktor znanosti. Njegova doktorska disertacija, ki jo je uspešno zagovarjal na Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, ima naslov Perspektive in dileme muslimanskih skupnosti v kontekstu evropskih integracijskih procesov. »Raziskoval sem, kako odnos med evropsko vlado in verskimi skupnostmi vpliva na integracijo muslimanskih skupnosti v evropsko družbo. Ugotovili smo, da je največja ovira pri integraciji muslimanskih skupnosti v evropsko družbo ravno pomanjkanje reprezentativnih organov na muslimanski strani. Evropske države pogosto ne vedo, s kom naj se pogovarjajo o integracijskih politikah, saj imajo muslimani preveč organizacij oziroma predstavnikov. Dogaja pa se tudi, da namerno ignorirajo poskuse ustanavljanja takšnih organizacij. Večina muslimanov v Evropi se želi integrirati v večinsko družbo, obstajajo pa tudi maloštevilne skupine, ki se izolirajo oziroma se želijo popolnoma asimilirati,« je povedal o glavnih poudarkih svoje doktorske disertacije. Pridobitev doktorskega naziva je nadaljevanje njegove dosedanje poti, na kateri se je uveljavil kot prodoren mladi muslimanski raziskovalec ter publicist. Prek svojih knjig – med njimi sta Islam in muslimani v Sloveniji ter Islam in moderni zahod - skuša od blizu predstaviti svet islama.

Ahmeda je pred leti življenjska pot zanesla v daljni Singapur, kjer si je ustvaril tudi družino. Zanimivo je, da je ženo spoznal prek interneta, poročila pa sta se septembra leta 2007 v Singapurju. Ahmed pravi, da je veliko žrtvoval, a je danes zadovoljen, saj sta z ženo decembra lani dobila tudi hčerkico. V Singapurju dela v podjetju, ki seli strokovnjake iz ZDA in Evrope v Azijo ter obratno. »Poskrbimo za vizume, nastanitev, najem vozila, prevoz stvari in podobno. Gre za zelo pestro službo, saj imamo v podjetju zaposlene iz 47 držav. Razlika med Singapurjem in Slovenijo je v tem, da tukaj dajo večjo možnost diplomirancem, čeprav so še brez delovnih izkušenj. Če se dokažeš, da si dober, so ti vrata na stežaj odprta. V Sloveniji pa imam občutek, da je pri iskanju dobre službe veliko bolj pomembno, koga poznaš in kateri politični opciji pripadaš ...« Kljub temu se Ahmed z ženo in hčerkico namerava v nekaj mesecih vrniti nazaj v Slovenijo. Prav iskanje službe bo, kot razmišlja, najtežji del vrnitve.

»Vsekakor pa bom nadaljeval z raziskavami in pisanjem knjig, najverjetneje pa bom zelo aktiven tudi na humanitarnem področju. Veliko družin v Sloveniji živi na robu preživetja, nimajo denarja za osnovne življenjske potrebe, zato jim je treba pomagati. Zdi se mi paradoksalno zbirati denar za, denimo, Madagaskar, medtem ko imamo v lastni soseski primere obupne revščine. Prioriteta nam mora biti lastna domovina.«