Dvojna kolona

Prejšnji teden ste si lahko prebrali zakon, v katerem piše, kako se sme kolesar voziti po cestah. Zdaj ne bom napisal, kako se ne sme voziti ali kako se večina kolesarjev, ki se vozi v večji skupini, požvižga na zakon.

Pod »določenimi« pogoji se prakticira tudi vožnja v dvojni koloni. Ta je primerna, če se na trening odpravijo štirje ali več kolesarjev. Vožnja v parih je primernejša, ker je kolona krajša in tudi v prometu varnejša, vendar tega tisti, ki je spisal zakon o varnosti v prometu, ne ve. Potrebno je spremstvo avtomobila, zato tako vožnjo ponavadi uporabljajo kolesarski klubi, pa tudi tehnika je nekoliko zahtevnejša, saj je poleg vsega treba paziti še na kolesarja ob sebi. Na naših kolesarskih druženjih nimamo spremstva, a se vseeno včasih vozimo v dvojni koloni. Vendar bi bili tudi, če bi imeli spremstvo, v prekršku, ker nimamo tekmovalnih licenc, ki jih izdaja Kolesarska zveza Slovenije tistim, ki tekmujejo na dirkah! Torej, v nobenem primeru se na Glasovih treningih, klesarskih druženjih ne smemo voziti v dvojni koloni. Vendar včasih zavijemo tudi na zelo malo prometne ceste, katere ocenimo, da so »prijaznejše« kolesarjem in po katerih se ne vozijo vozniki avtomobilov, ki jim gre vsako počasnejše prevozno sredstvo izredno »na jetra«. Skratka, hočem priznati, da včasih tudi mi kršimo zakon, vendar ga ne bomo več. Vseeno bom opisal, kako se bomo vozili, ko bomo imeli licence v žepih in spremstvo avtomobila za sabo.

Kolesarji se razvrstijo po parih, ključ za to pa naj bo približno enaka moč kolesarja. Vodilna kolesarja naj nato zastavita tempo, ki naj bo čim bliže predvideni povprečni hitrosti.

Drugi kolesarji se po parih priključijo vodilni dvojici in jim sledijo v razmaku 20 do 30 cm.

Naloga vodilnega para je, da diktira tempo s kar se da enako obremenitvijo, da spremlja promet, vetrovne razmere in morebitne ovire na cestišču. Na vse ovire opozori s kretnjo roke, iztegnjene k oviri ali npr. udarni jami. Dvojna kolona se ovire lahko izogiba po levi strani, tako da desni kolesar na čelu skupine z desno roko pokaže na oviro. Kadar je ovira na sredini vozišča, se kolesarji izogibajo oviri po desni strani, to pa vodilni levi kolesar sporoči drugim z iztegnjeno levo roko. Oviro kolesarji lahko obvozijo tudi z obeh strani, ta način pa vodilna nakažeta levi z desno, desni pa z levo roko iztegnjeno k oviri na cestišču.

Zelo pomembno za vodilna kolesarja je tudi, da se vozita poravnano z ramo ob rami, saj imajo v nasprotnem primeru kolesarji v tretji ali četrti vrsti težave z vožnjo z ramo ob rami.

Prav tako pomembno je tudi, da kadar gresta kolesarja s sedeža na pedale, to storita hkrati, da preprečita morebitne nalete kolesarjev za seboj.

Kadar skupina naleti na zoženo cesto ali gost promet, vodilni desni kolesar zavpije: »Po eden« in levi kolesar zapelje za desnega na drugo mesto in levi kolesar drugega para na četrto mesto in tako naprej. Po eden se vozijo, dokler se promet ne umiri ali cesta razširi, če pa je kolesarjev veliko, se razdelijo v dve ali tri skupine po pet kolesarjev in med skupinami naredijo razmak dvajset do trideset metrov, kar avtomobilistom omogoči lažje in varnejše prehitevanje.

Ko se vodilna kolesarja utrudita, prepustita vodstvo naslednji dvojici. To storita tako, da eden od dvojice da znak z glasom »daj izmeno« in takrat se desni umakne na levo in levi na desno, upočasnita tempo in pustita, da jih drugi prehitijo, ko pa sta vzporedno z zadnjim parom, začneta pospeševati in nato zapeljeta v zavetrje. Par, ki je zadnji v koloni, ima takrat priložnost, da se na kolesu malo pretegne in okrepča s hrano in pijačo.

Druga možna formacija večje skupine je krožna izmena. Ta se največkrat uporablja ob hitrejši vožnji. Vodilna kolesarja v taki formaciji diktirata močan tempo in se zaradi tega tudi prej zamenjata v vodstvu. To storita tako, da levi vodilni popusti v narekovanju tempa, desni vodilni se pomakne na levo, drugi v vrsti na desni strani pa pospeši in prevzame mesto desnega vodilnega, levi vodilni spet zmanjša tempo in prepusti mesto desnemu. Ta način vožnje zahteva precej treninga, je pa izredno hiter in se v raznih izpeljankah uporablja predvsem na kolesarskih dirkah, kjer glavnina lovi ubežnike.

Vse te formacije bomo preizkusili tudi v praksi na Glasovih srečanjih, do takrat pa čim večkrat na statično kolo.