Kmet, ki je doumel naravo

Besedilo: Stojan Saje
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 30. marec 2009 / 06:00

Avstrijski kmet Sepp Holzer, pionir trajnostnega kmetijstva, je obiskal Tržič. Predstavil je pridelavo živil v visokogorju s spretno uporabo ekoloških povezav in krogotokov v naravi.

Tržič – Pred nedavnim je izšel slovenski prevod knjige Uporni kmet, ki jo je napisal Sepp Holzer z gorske kmetije Krameterhof v avstrijski deželi Salzburg. Avtor je 19. marca v Ljubljani predstavil delo, v katerem je ob opisu domačije in avtobiografske poti strnil svoje poglede na kmetovanje v sozvočju z naravo. Isti večer je obiskal Tržič, kjer je med predavanjem in prikazom filma pojasnil svoja temeljna življenjska načela in načine pridelave živil v visokogorju. Dvorano tržiških olimpijcev so napolnili številni obiskovalci iz raznih krajev Slovenije in tujine, kar priča o širjenju zanimanja za ekološko kmetovanje.

»Čudovito je, da lahko taki množici ljudi predstavim način gospodarjenja z zemljo v ekstremnih razmerah na nadmorski višini od 1.100 do 1.500 metrov, kjer je povprečna letna temperatura le 4,2 stopinje Celzija. Salzburški Lungau je nekakšna avstrijska Sibirija. Gorata pokrajina bi bila večinoma neproduktivna, a sem jo poskusil preoblikovati,« je začel predavanje Sepp Holzer, ki se je rodil leta 1942 na kmetiji Krameterhof. Že kot otrok je rasel z naravo, ki je bila njegovo igrišče in učilnica hkrati. Učil se je govoriti z rastlinami in živalmi, spoznaval delovanje naravnih krogotokov ter v praksi preizkušal, kje je najbolje sejati in saditi rastline. Mama se je čudila, da je kljub kaosu in plevelu na njegovem vrtu pridelek dober. Vse je zraslo brez gnoja in okopavanja.

Šolske nasvete je opustil

Mladi Sepp je po osnovni šoli nadaljeval izobraževanje na kmetijski šoli. Učil se je, kako uporabljati umetna gnojila in škropiva v vrtnarstvu in sadjarstvu, kako obrezovati drevje in zastrupljati voluharja s plini. Doma je preizkusil nova znanja, ki pa se niso obnesla. Marelica in druga sadna drevesa, ki so prej rodila, so se posušila. Čeprav so kmetijski strokovnjaki trdili, da sadje ne bo uspevalo na taki višini, je Sepp vztrajal. Opustil je šolske nasvete in prisluhnil naravi.

»Najpomembneje je, da poznamo procese med naravo in nami. Ob odkrivanju simbioze mešanih kultur sem ugotovil, da lahko tudi na taki višini nastane rajska raznolikost. Na več kot 45 hektarih brežin, kjer je bil nekdaj le smrekov gozd, sem uredil terase, 25 kilometrov poti ter več kot 70 ribnikov in mlak. Posadil sem več kot 14 tisoč sadnih dreves, ki imajo okusne sadeže. Oblasti so me preganjale zaradi neprave rabe tal. Še bolj se je zapletlo, ko sem pet hektarov najete zemlje začel spreminjati v terase. Šele mnenje strokovnjaka za zemeljsko mehaniko o pravilnosti del me je rešilo obtožbe na sodišču. To potrjuje praksa. V filmu ste videli gradnjo zapor za plazove na nasprotnem bregu, ki je bil poraščen z gozdom. Sedaj gozda ni več, ker so ga kljub ukrepom uničili plazovi in veter. Jaz sem strokovnjake zdavnaj svaril, da bodo zaradi monokulture gozd izgubili,« je povedal občinstvu v Tržiču avtor knjige Uporni kmet.

Kmetija Krameterhof je postala kraj za obiske mnogih ljudi, ki želijo spoznati novo obliko kmetovanja, tako imenovano permakulturo. Sepp Holzer piše knjige, predava in se loteva projektov za pridelavo hrane v različnih delih sveta.