Komentar: S kanglico po vodo

Na Gorenjskem večinoma na vseh koncih in skoraj vedno lahko pijemo vodo izpod pipe. Na srečo in vsaj za zdaj še. Na Komunali Kranj pa se v tem trenutku ubadajo s povsem drugim problemom, usihajočim virom, ki naj bi zagotavljal vodo za vodohran, ki so ga zgradili v bližini ceste Javornik–Jošt nad Kranjem. Iz vodohrana zagotavljajo vodo za vasi Pševo, Javornik, Čepulje in celo za objekte vrh Jošta. Prebivalci so se namreč pred nekaj leti razveselili novega vodovoda, za katerega so še sami primaknili nekaj denarja; 150 tisoč nekdanjih tolarjev na hišo. Ker vodni vir usiha, morajo gasilci za nemoteno preskrbo dovažati vodo v vodohran, še posebej ob koncih tedna, ko je na tem območju več ljudi. Takšno stanje traja že leto dni, še najmanj smo zadovoljni s pojasnilom tistih, ki vodijo kranjsko občino. Pričakovali bi, da bi v tem času problem že rešili, pa se zdi, da še niso niti na sredini … Kaže se namreč nov vodni vir le nekaj sto metrov stran od obstoječega vodohrana. Komunala ima za naložbo že rezerviran denar v okviru amortizacijskih sredstev, na občini pa je, da pridobi soglasja za odkup zemljišč in da upravljavcu zagotovi dostop do novega vodovoda po gozdni poti. Upravni postopki so dolgi, pridobivanje soglasij prav tako, se izgovarjajo na občini. Ampak leto dni, pa še nič konkretnega? Iz vira blizu občinskih pisarn so nam celo prišepnili, da so se na občini tega problema kar nekaj časa otepali. Seveda, plačati bo treba. Ampak če bi začeli seštevati denarce za vsako cisterno z nekaj »kubiki« vode, samo en prevoz pa stane skoraj sto evrov? In en prevoz konec tedna sploh ni dovolj …

Vedno se govori o prioritetah. Tudi ko si ustvarjamo dobrine za življenje, večinoma najprej poskrbimo za temelje. Za stanovanje, morda celo hišo in šele potem se ozremo naokrog po še čem. Podobno naj bi bilo z občino, le da ima njena hiša mnogo več prebivalcev. Velikokrat slišim na terenu od ljudi, naj vendarle najprej poskrbijo za infrastrukturo, še posebej tisto, ki je pod zemljo (res da se ta ne vidi na prvi pogled in se je zato z njo težje hvaliti!), šele potem za nadstandardne naložbe. Sprašujem, ali je naložba v novo zajetje in štiristo metrov novih vodovodnih cevi prioriteta za kranjsko oblast ali pač ne?

Bila sem na slavju leta 2006, ko so na Jošt pripeljali vodovodne cevi. Kakšno veselje in kakšen dogodek je bil to (res da v predvolilnem času!), ko je iz pipe pritekla pitna voda. Vsekakor pa si v novem tisočletju, in to na Gorenjskem, ne želim prisopihati na Jošt in plačati za vodo, ki se pretaka po ceveh v pipco - iz gasilske cisterne. In da ne pozabim, samo še kanglico za vodo moram kupiti, pa bom spet zavrtela kolo časa za nekaj krepkih desetletij nazaj …