Pomladanska dela na vrtu

Ljubitelje domače zelenjave že vabijo sončni žarki na vrt, da bi začeli s pripravo na prvo setev.

Seveda se vsem mudi, da bi kar najhitreje prišli do prve domače solate, zgodnjega krompirja, svežega peteršilja ... Vendar bodimo previdni. Seme bo dolgo kalilo, če ga bomo posejali v mrzlo zemljo. Torej vrt, ki ga namenjamo zelenjavi, najprej dobro prekopljemo. Naredimo gredice in zemljo poravnamo, da preprečimo izsušitev. Pognojili smo jo že jeseni, da je čez zimo gnoj razpadel. V dolgih zimskih mesecih smo imeli čas narediti načrt setve in izbrali semena za letošnjo sezono.

Spomladi najprej posadimo čebulček, lahko še zimski česen, šalotko. Te vrtnine potrebujejo več tednov za rast in ni toliko pomembno, da je dovolj toplo. Tudi če gredico še pokrije kak pomladni sneg, jim ne bo škodil. Skoraj obvezno je že imeti na vrtu manjši rastlinjak, v katerega posejemo prvo solato. Tudi kasnejše sadike solat je dobro pokriti s kopreno, da jih zaščitimo pred vetrom in tudi vrabci zelo radi napadejo mlado zeleno solato. Okrog 10 stopinj Celzija je primerna temperatura za sajenje korenja, peteršilja, graha. Nekateri te vrtnine sejejo v dveh zaporedjih, da ne dozori vse naenkrat. Naj bo dva do tri tedne razlike. Konec marca tja do prve polovice aprila je čas za sajenje krompirja. Prvi je najboljši in najbolj tekne prav z domačega vrta. Krompir je pač skoraj obvezen sestavni del vsakega dobrega jedilnika, saj ga Slovenci znamo pripraviti na številne načine. Krompir ima rad srednje težko zemljo. Zgodnje sorte sadimo nekoliko globlje in na manjšo razdaljo kot pozne sorte. Če se obeta slana, gredico pokrijemo s kopreno. Krompir dobro raste v družbi s špinačo, jagodami, fižolom, čebulo. Izkopavati ga začnemo, ko se nam začno sušiti nadzemni deli. Izkopljemo ga v suhem vremenu in ga tudi pustimo na soncu kakšni dve uri, da se osuši.

Tam okrog prvega maja je čas za sajenje fižola. Najprej posadimo nizke sorte, do 16. maja, ko goduje Janez fižolovec, naj bi bil posajen ves fižol. Tudi tega sadimo večkrat, da imamo celo sezono mlad pridelek. Zelo toplo naj imajo sadike paradižnika, paprike, jajčevcev, kumare, kapusnice. To posadimo na prosto, ko so mimo ledeni možje (v sredini maja), po tem navadno pridejo toplejši dnevi.

Vaš zelenjavni vrt bo bogato rodil še iz enega razloga: če boste upoštevali kolobarjenje. Na istem mestu naj vrtnine iz iste družine ne rastejo več let zapored. To je pomembno zaradi ohranjanja zdravja rastlin in rodovitnosti zemlje. Ne sledijo naj si tudi vrtnine iz iste skupine, na primer:

- solatnice /sem spadajo poleg vseh vrst solat še motovilec, endivija, vse vrste radičev/,

- kapusnice, kamor uvrščamo redkve, zelje, cvetačo, ohrovt, brokoli,

- stročnice: fižol, grah, soja, čičerika,

- korenovke: to so vrtnine z užitnimi podzemnimi deli,

- plodovke: paradižnik, paprika, jajčevci, kumare, bučke, lubenice.

Najbolj neskladna soseda v vrtu sta menda paradižnik in krompir /naj na isti gredi ne rasteta vsaj štiri leta/.

V vrtu naj velja pravilo, da si sledijo vrtnine po zaporedju gnojenja: najbolj pognojeno naj bi imeli: zelje, paradižnik, paprika. Solatnice sadimo tam, kjer je bilo s hlevskim gnojem pognojeno lani, pa tudi korenje, peteršilj in sploh čebula nimajo radi pognojenih tal.