Zvesti Gorenjskemu glasu

Angelco in Vinka Hafnerja sem obiskala na njunem domu na Godešiču.

Na Gorenjski glas sta naročena že okoli 35 let, več kot pol življenja, povesta. Predstavil jima ga je Vinkov oče, ki je bil vaški čevljar. Oče je dočakal lepo starost, skoraj sto let. Ime mu je bilo Vincenc, zato so Vinka v vasi poznali kot Vincentovega Vinka. Zakonca Hafner že od nekdaj rada hodita v hribe, zadnjih 12 let, odkar sta upokojena, imata za to še več časa. Planinstvo pa je Vinko že v mladih letih povezal z varovanjem okolja, ko se je pridružil gorski straži pri Planinski zvezi. Naravovarstvenik je že prek petdeset let in je bil eden od ustanoviteljev tega gibanja pri nas. Odločitev, da bodo namesto gorske policije raje uvedli preventivo in ozaveščanje mladih v šolah, se je bogato obrestovala. Potrdila je, da so planinci naredili korak v pravo smer. Zato imamo še danes lepe gozdove in tudi zavarovane rastline, kot so planika, blagajev volčin, velikonočnica in narcisa, še vedno rastejo pri nas. Tudi njegova družina je ekološko naravnana. Sortiranje odpadkov jim že dolgo ni tuje in kruha ni nikoli v smeteh, doda Angelca. Tudi kurijo izključno z drvmi, ki jih sami pripravljajo iz lastnega gozda. Pri tem opravilu mu pomaga tudi zet, kolikor mu čas dopušča. Vinko je kot predan varuh okolja prejel vsa najvišja priznanja Planinske zveze za to dejavnost, je tudi avtor Godeške učno sprehajalne poti.