Rekordna "letina" lubadarja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 23. marec 2009 / 06:00

V gozdovih Zgornje Gorenjske so lani odkrili 93 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja, tudi za letos pa napovedi niso obetavne. "Če bo zgodnja in vroča pomlad, bodo posledice lahko še hujše," meni Andrej Avsenek.

Bled – »Lani so bile na blejskem gozdnogospodarskem območju izredne razmere, saj smo beležili doslej največji napad lubadarja. Odkrili smo 93.100 kubičnih metrov napadenega drevja, lastnikom ga je uspelo pospraviti 84.400 kubičnih metrov,« je na torkovi predstavitvi razmer v gozdovih Zgornje Gorenjske dejal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in ob tem poudaril, da je bil lani tudi celotni posek drevja največji v zadnjih petdesetih letih, z izjemo leta 1985, ko so pospravljali posledice katastrofalnega viharja. Skupno so posekali skoraj 323 tisoč dreves oz. 214 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega je bilo tri četrtine ali 156 tisoč »kubikov« sanitarne sečnje, to je poseka zaradi lubadarja, snegoloma, vetroloma in drugih vplivov, in le 58 tisoč kubičnih metrov redne sečnje. »To pomeni, da so od štirih dreves tri »posekali« škodljivci in ujme, enega pa je za posek izbral gozdar oz. lastnik,« je problem slikovito pojasnila Vida Papler Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, in navedla podatek, da so sicer v Sloveniji sanitarne sečnje lani predstavljale le tretjino vsega poseka.

Na blejskem gozdno gospodarskem območju je vsako leto običajno od 10 do 15 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja, lani se je lubadar pretirano namnožil predvsem zaradi snegoloma, ki je gozdove na Zgornjem Gorenjskem prizadel januarja 2007. Največ žarišč lubadarja so odkrili na severnih pobočjih Mežakle nad Hrušico, nad Dovjem, v alpskih dolinah Vrata, Radovna in Kot, na prisojnem pobočju Mežakle nad Radovno, na Pernikih, na Zaplatu blizu Rčitna, v spodnji in zgornji bohinjski dolini, jeseni pa že tudi na visokih planotah Jelovice in Pokljuke.

»Od lubadarja napaden les je od 30 do 40 odstotkov manj vreden, škode je bilo lani od dva do tri milijona evrov, k temu je treba prišteti še posredno škodo, saj je zaradi lubadarja nastalo 55 hektarjev večjih golosekov, ki jih bo treba pogozditi ali naravno pomladiti,« je dejal Avsenek in tudi za letos napovedal »črno leto«: »Če bo količina enaka kot lani, jo bomo še dobro odnesli, v primeru zgodnje in vroče pomladi pa so posledice lahko še hujše kot lani. Že zdaj beležimo 20 tisoč kubičnih metrov napadenega drevja, veliko nevarnost za širjenje lubadarja pa predstavlja tudi 30 tisoč kubičnih metrov drevja, ki ga je decembra lani polomil sneg.«