Iščejo resnico v Hudi jami

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / torek, 10. marec 2009 / 06:00

Prejšnji teden so v rudniškem rovu Barbara v Hudi jami pri Laškem odkrili posmrtne ostanke več sto ljudi, usmrčenih v povojnih pobojih.

Ljubljana - Že lani so začeli raziskovati, da bi ugotovili, ali gre za prikrito povojno grobišče, saj je bila lokacija na seznamu vladne komisije za reševanje povojnih grobišč. Prejšnji teden pa se je v Hudi jami odkrila grozljiva najdba: v rudniških rovih so našli posmrtne ostanke okoli tristo ljudi. Kaj še skrivajo preostali jaški, doslej še niso mogli ugotoviti. Tudi to še ni povsem jasno, kdo so žrtve, o tem in o izvedbi pobojev še naprej zbirajo informacije. Odkritja so pokazala, da so bile žrtve pobite s topimi predmeti, domnevajo tudi, da bi lahko bile v jame vržene še žive, našli so bodečo žico, s katerimi so bile zvezane žrtve tudi v mnogih drugih odkritih grobiščih. Množica čevljev, ki so jih našli v jami, kaže na to, da so se morale žrtve pred smrtjo sezuti. Raziskave ovira dejstvo, da so trupla (verjetno zaradi dezinfekcije) posuta z apnom.

Dela v rovu sv. Barbare se nadaljujejo, po nalogu preiskovalnega sodnika raziskuje ekipa kriminalistov, poteka geološki ogled, izvajajo tudi tehnična dela (energetika, zračenje, varnost), nam je povedal Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine (v času prejšnje vlade pa predsednik komisije za raziskovanje povojnih grobišč), ko smo ga v petek poklicali na prizorišče v okolici Laškega. Dodaja, da stvari potekajo počasi in da strokovnjaki sodne medicine še ne bodo tako hitro prišli do odkritij. Sektor za vojna grobišča pri ministrstvu za delo pa pripravlja predlog, kako urediti tako prizorišče kot tudi status tega grobišča.

Odkrivanje grobišč z žrtvami povojnih pobojev se nadaljuje tudi pod sedanjo (levo) vlado. »V koalicijski izjavi so izjavili, da nimajo zadržkov glede nadaljnjih raziskav. In tudi sektor za vojna grobišča pri ministrstvu za delo v svojem programu predvideva nadaljevanje. Huda jama pa je očitno odprla tudi mednarodno razsežnost problema, napovedala se je namreč podpredsednica hrvaške vlade,« razlaga Jože Dežman, ki ocenjuje, da gre v Barbarinem rovu najbrž za del hrvaških žrtev, del jih je iz Teharij, so pa verjetno tudi žrtve drugih narodnosti.

Kje zgodovinar Jože Dežman vidi smisel odkrivanja grobišč z žrtvami povojnih pobojev? »To je treba početi iz enakega razloga, kot so zavezniki ob koncu druge svetovne vojne, ko so osvobodili nemška koncentracijska taborišča, Nemcem pokazali, kaj se je v njih dogajalo. Tudi resnica o holokavstu ali o t. i. poljih smrti v Kambodži je šokirala javnost. Razsežnosti katastrofe, kakršen je denimo holokavst, so seveda večje, obremenjenost dežele s katastrofo, frustracije, ki jih doživljamo ob tem, ko presnavljamo to katastrofo, pa so enake. Gre za odkrivanje resnice in ni druge poti, kot je ta. Resnica je ena plast, druga je spoštovanje civilizacijskih norm. Lažje je živeti z resnico in prepričan sem, da bo po odkritju resnice tudi Laško lažje živelo,« razmišlja Jože Dežman.