Smrt – začetek ali konec?

Ob prazniku vseh svetih ali dnevu mrtvih se nas večina vsaj malo ustavi in vsaj malo pomislimo, da bomo tudi mi nekoč umrli. V mladosti redko razmišljamo o svojem koncu. Preveč imamo opravil za zagon življenja: šolanje, ljubezen, družina, finance, dopusti, odnosi … Ko otroci odidejo od doma in še posebno, ko odidemo v pokoj, se življenje umiri. Hočemo ali nočemo, se počasi začnemo spraševati, kaj vse nam bo prinesla starost. Na koncu pa je vedno smrt. Pravzaprav se človek nikoli ne more popolnoma posloviti od misli na smrt, le tako smo zaposleni, da ne utegnemo razmišljati o koncu življenja. Vse religije in velike filozofije poizkušajo razložiti ta fenomen. In vendar ga ne moremo z razumom v celoti dojeti. Na koncu vseh razprav moramo preprosto verjeti, da je v smrti tudi nekaj dobrega. Zato so tako zelo brezplodne razprave, ki želijo z razumom dokazati koristnost ali nekoristnost smrti, pravzaprav želijo dokazati, ali obstaja posmrtno življenje ali ne. Ni nikakršnih gotovih dokazov, da bomo živeli še po smrti, kot tudi ni dokazov, da ne bomo živeli naprej. Odgovore je moč dobiti le na osnovi verovanja v nekaj, kar nas presega in kar bomo dokončno spoznali šele, ko bomo umrli. Gotovo pa je dejstvo, da ljudje, ki vidijo smisel v smrti kot prehod v novo življenje, lažje živijo. Umrejo lažje in tudi življenjske odločitve sprejemajo drugače.

Ljudje tudi pogosto priznajo, da jih preganja strah pred smrtjo. Nekateri nočejo hoditi na pogrebe, se nočejo pogovarjati o koncu življenja. Če tako pogledamo, je človek nesrečno bitje na svetu, ker se zaveda svoje smrti. Še tako velik beg pred njo, pa nas ne bo obvaroval njenega obiska. Delamo si slabo uslugo, ker pred njo bežimo. Lahko zapišemo, da si ne bomo uspeli zagotoviti sreče na tem svetu, dokler se ne pogovorimo s svojo smrtjo. Tega strahu ne moremo odgnati. Jalovo je naše garanje na tem svetu, če vemo, da bo s smrtjo vsega konec. Še celo več in hujši je ta strah: prava groza pred mislijo, da bom izginil v nič. In da bom nehal obstajati. Odhodi s tega sveta so precej različni. Izkušnje ob umirajočih so zelo pomenljive. Največkrat hudo bolni ljudje vedo, da se življenje izteka. To opazimo, ko odložijo telefone, računalnik, se začnejo umirjati, se pogovarjati o življenju, odnosih in smrti. Če le mi ne odreagiramo s strahom, jim bomo olajšali soočenje s koncem.

V dneh, ki prihajajo, pa le opazujmo sami sebe, ko obiskujemo svoje prednike. Zelo nam bo koristilo, če bomo znali odgovoriti na večna vprašanja: od kod prihajam, kdo sem in kam grem? Ko prižigamo sveče svojim umrlim sorodnikom, jih simbolično prižigamo že tudi sami sebi. Kaj se takrat dogaja z menoj? Čutim hvaležnost ob pokojnikih ali čutim samo neko obveznost in tradicijo? Ali me obisk pokopališča bremeni ali mi je ta obisk v veselje?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / ponedeljek, 8. september 2014 / 11:03

Problem s sanitarijami v Vrbi

Ker zaradi zapleta s sosedom ne morejo obnoviti sanitarij ob Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, so v Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica začeli razmišljati o ureditvi javnih sanitarij.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Spet bomo slavili Prešerna

Kranj - Čeprav je 22. julij 1846 manj znan datum v življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa je bil zanj eden najpomembnejših. Takrat mu je namreč cenzurni urad n...

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Pičlih dvajset za štrukelj

Poletje v Koloseju De Luxe je pestro, Kranjska Gora pa je prejšnji vikend privabila v goste tako ljubitelje harmonike kot dobre kapljice in odlične hrane.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Glasbeno poletje na Linhartovem trgu

Četrtkovi večeri v starem mestnem jedru Radovljice so že tretje leto zapored glasbeno obarvani.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem o svojih treh dobrih prijateljih, ki so v sanjah imeli nenavadno velike oči. Eden je imel izjemno lepe svetlo modre oči, drugi svetlikajoče se zelene oči, tretji pa velike črne o...

Kultura / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Deva Puri gosti Dalija

V Sloveniji si lahko prvič ogledate več kot dvesto originalnih grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov - Biblia Sacra in Božanska komedija.