Stopnišče postalo platnena knjiga
Dijaki štirih prvih letnikov kranjske gimnazije so v začetku februarja na gimnazijskem stopnišču pripravili razstavo iluminacij.
Kranj – Na štirih desetmetrskih trakovih platna, ki so jih obesili v starem gimnazijskem stopnišču, so dijaki pod mentorstvom Nataše Kne Leben razstavili 120 iluminacij. Njihova dela so nastala v okviru pouka likovne umetnosti, pri katerem so se poglobili v knjižno slikarstvo. »Dijaki so z izjemno natančnostjo in skrbnostjo izdelali lepe knjižne slikarije ali iluminacije ob upoštevanju tradicionalnega izročila,« je pojasnila Nataša Kne Leben. Ob odprtju so k slovesnosti dogodka prispevali s petjem gregorijanskega korala in z orientalskimi plesi.
Nataši Kne Leben se je ideja za ustvarjanje porodila ob knjigi Nataše Golob Palimpsesti. »Videla sem, da so v srednjem veku ogromno pozornosti posvečali knjižnemu slikarstvu,« je pojasnila. To je bila iztočnica tudi za temo likovnega ustvarjanja dijakov. Knjižno slikarstvo, je razložila Nataša Kne Leben, je ena najstarejših oblik likovne umetnosti, ki se je pojavilo skupaj s knjigo. »Naj bo egipčanska Knjiga mrtvih, grški filozofski zapisi, srednjeveški kodeksi ali arabski sveti zapisi, vsaka knjiga je bila umetnina zaradi pisave ali dovršenih iluminacij, nabitih s simboliko.« Dijaki 1. d so se posvetili starogrški iluminaciji in so starogrške mite zapisali kot carmen figuratum ali pesem v podobi. »Izbrali so si grško božanstvo in njegovo telo upodobili v pesmi.« Srednjeveški evharistični krog, ki je nastal v 15. stoletju na jugu Francije, je bil izziv za dijake 1. e. V krog so evharistično zgodbo zapisovali menihi pisarji v samostanih. »Evharistični krog ima svoje zakonitosti. Še v 12. stoletju je imel 13 prečk, ki so ponazarjale 12 apostolov in Kristusa na zadnji večerji, a so tri ostale prazne, zato so njihovo število zmanjšali na deset. Pri vsaki prečki je iz verzov poudarjena črka o, ki tako kot krog simbolizira večnost, krogotok postajanja,« je razložila Nataša Kne Leben. Evharistični krog ima tudi svoje zakonitosti branja, in sicer je prvi verz zapisan v zunanjem krogu, ki ga beremo od vrha v smeri urinega kazalca, potem preberemo od vrha v obratni smeri urinega kazalca verze v prečkah. Nazadnje v smeri urinega kazalca preberemo še verz v notranjem krogu. Dijaki so v evharistični krog zapisali slovensko ljudsko pesem ali pesem slovenskega avtorja, pri čemer so upoštevali zakonitosti evharističnega kroga.
Klasične srednjeveške iluminacije so se lotili dijaki 1. f. »Iluminatorji oziroma knjižni slikarji so najbolj cenili dragocene zlate lističe in razkošno barvno poslikavo. Ti so krasili le najimenitnejše in najpomembnejše knjige,« je poudarila Nataša Kne Leben in dodala, da je zato umetelno pozlato in posrebritev mogoče najti tudi na iluminacijah, na katerih so dijaki zapisali biblijske zgodbe ter slovenske mite in pripovedke. Arabska iluminacija pa je navdihnila dijake 1. g, ki so kratke izreke iz Korana dopolnili z bogatimi iluminacijami. »Te so bile še veliko bolj podvržene strogim zakonitostim, od katerih avtorji niso smeli odstopati. Edino ime, ki se ga lahko hvali, je božje, zato so bili umetniki povsem anonimni,« je dejala Nataša Kne Leben. Prav to, dodaja, je razlog, da govorimo o temačnem srednjem veku. »V resnici pa je anonimen. Besede umetnik niso poznali, to prinese šele renesansa, ki je šla potem v pretiravanje v drugo smer, ko se pretirano poudarja avtorja.« Skozi njihove stvaritve, je še dejala Nataša Kne Leben, je dijakom poskušala približati ta čas, ki je bil tako drugačen od današnjega individualizma.