Razgled z vrha Dovške babe

Turno smučarski vrtec

Dovška baba (1891 m) - Dovška baba je s svojim travnatim pobočjem pozimi pravi turnosmučarski raj, lahko bi rekla kar turno smučarski vrtec, primeren za začetnike tovrstnih zimskih užitkov. Lepotica, s katere gledate v očakovo nedrje.

Dovška baba je lepotica, povsem tipična za verigo Karavank: južna pobočja so travnata, pozimi idilična za turno smučanje, medtem ko je severna stran precej bolj adrenalinska: prepadna, skalnata in krušljiva. Ko sem se prvič povzpela na Babo, mi je razgled z vrha vzel dih: ker leži povsem nasproti dolini Vrat, ki jo na koncu zapira severna stena Triglava, z vrha gledaš v nedrje slovenskega Očaka. Na vrhu Dovške babe se vedno spomnim tudi na legendarnega Joža Čopa, ko je nekoč dejal: "Zdim na Bab' in skoz Lukno gledam u Zadn'co!" Pa še res je tako!

 

Na regionalni cesti Jesenice–Kranjska Gora zavijemo desno proti vasi Dovje. Ves čas se držimo desno. Na koncu vasi, kjer se začne makadam, pustimo avto, ali pa se zapeljemo še nekaj sto metrov, kjer v teh zimskih mesecih parkiramo. Odvisno od trenutnih snežnih razmer. Vzpon lahko nadaljujemo kar po cesti, ali pa zavijemo v gozd, da sekamo cestne ovinke in skrajšamo pot. Vprašanje je sicer, ali smo tudi časovno hitrejši, a to ni pomembno. Važno, da smo zunaj, na svežem zraku. Večkrat prečimo gozdno cesto, se vzpnemo mimo Belih peči. Če se ne držimo ceste, temveč bližnjic, bomo prišli do dveh vikendov, ki stojita ob cesti, malo višje pa je Lahov preval. Z Lahovega prevala se markirana pot odcepi levo čez strmo pobočje do planine Dovška Rožca. Vzpon skozi gozd zna biti dokaj naporen, posebej če pot ni zgažena in se udira. Od koče po travnaten pobočju nadaljujemo do vrha Dovške babe. Veter na vrhu pozimi ni dobrodošel, pozorni pa morate biti tudi na opasti, ki so se naredile, zato nikar ne hodite preveč po robu.

 

Turnosmučarski spust začnete na temenu Babe in se spustite skoraj do koče na Dovški Rožci oz. zavijete levo, da dosežete zasneženo cesto, ki vas bo pripeljala nazaj do izhodišča, kjer ste pustili avto. Snega je ogromno, zato smuči ne bo potrebno predhodno odpenjati z nog.

 

Če ste peš, lahko sestopite po poti pristopa, ali pa se odločite za krožno turo. Z vrha se obrnete proti vzhodu in nadaljujete pot po grebenu. Tik pred Hruškim vrhom (1776 m) pot zavije ostro proti jugozahodu in se obrne nazaj proti planini Dovška Rožca. Če se vzpnete še na Hruški vrh, potem sestopite po širokem slemenu do sedla Rožca (1587), kjer se tudi obrnete proti jugozahodu, ter nadaljujete mimo lovske koče do Hruške planine (1375 m). S planine po stezici nadaljujete do kolovoza, po katerem sestopite do gozdne ceste.

 

Z Dovjega do planine Dovška Rožca boste hodili približno 2 uri do 2 uri in pol, od tam do vrha pa še pol ure. Od Babe do sedla Rožca vas čaka še ena ura hoje, od tam do Dovjega pa uro in pol. Tura ni zahtevna, a v teh zimskih razmerah je previdnost več kot nujna. Ne pozabite na vso primerno zimsko opremo. Kratek del poti brez ustrezne opreme lahko pripelje do nesreče; torej nujno dereze ter cepin in znanje njune uporabe. Dobra stran vzpona je tudi ta, da turo lahko prilagajate svojim trenutnim sposobnostim.

 

Z vrha Dovške Babe se odpira pogled, ki jemlje dih; trkate namreč na Kraljestvo Zlatoroga. Pred seboj na koncu doline Vrata zagledate Triglav, v sredini, okoli njega pa Rjavina, Vrbanove špice, Cmir, Bovški Gamsovec, Stenar, Šklatice, Kukova Špica itd.,... če naštejem le najvišje. Če gledate proti Julijcem, imate na desni strani mogočno karavanško lepotico Kepo, levo pa teče greben vse tja do Stola. Čudovit razgled se odpre že izpred koče na Dovški Rožci, a z vsakim višinskim metrom bo le-ta še lepši. V vsakem primeru, veliko užitkov želim in srečno!

 

Nadmorska višina: 1891 m

Višinska razlika: 1186 m

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: 2 zvezdici

 

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / četrtek, 6. marec 2008 / 07:00

Sončna elektrarna v Strahinju

V Biotehničnem centru v Strahinju deluje največja slovenska sončna elektrarna, za katero vlada veliko zanimanje.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 2. junij 2020 / 15:20

Raznolikost

Ko pomislimo na raznolikost, se nam utrne marsikaj. Raznolika je lahko dežela, družba, vas, pokrajina, obleka. Tokrat imam v mislih raznoliko hrano. Običajno smo s pečenjem na žaru v naših krajih z...

Jesenice / torek, 2. junij 2020 / 15:20

Nova dekanja jeseniške fakultete

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin je dobila novo dekanjo, to je postala doc. dr. Ivica Avberšek Lužnik.

Slovenija / torek, 2. junij 2020 / 15:19

Spremenjene uradne ure za stranke

Kranj – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima novo razporeditev uradnih ur, drugačno od tiste, ki je veljala pred epidemijo covida-19. Z novo razporeditvijo na ZZZS zaradi izjemnih okolišč...

Razvedrilo / torek, 2. junij 2020 / 15:18

Teden restavracij

Pomladi še ni konec, pravijo organizatorji priljubljenega Tedna restavracij, ki je dobil novi datum. Potekal bo med 12. in 21. junijem 2020. Slovenski kuharski mojstri tako ponovno vabijo na prvi najo...

Kultura / torek, 2. junij 2020 / 15:15

Razstava ilustracij Polone Lovšin

Trzin, Kamnik – V Medobčinskem muzeju Kamnik v letošnjem letu predstavljajo ilustratorko Polono Lovšin. Med karanteno, ko so bile kulturne ustanove zaprte, so o njej in njenem delu pripravil že spl...