Za t. i. "izbrisane" ustavni zakon

Branko Grims predstavlja argumente, zaradi katerih SDS vztraja, da je za pravično rešitev problematike t. i. "izbrisanih" nujno sprejeti ustavni zakon.

»To je edina pot, da ta problem uredimo na praven in pravičen način,« pravi poslanec SDS Branko Grims. »Samo z ustavnim zakonom lahko vnaprej izločimo špekulante, ki so nekoč z orožjem napadli samostojno državo Slovenijo. Le z ustavnim zakonom je mogoče pravno neizpodbojno drastično omejiti, pavšalizirati oziroma izključiti odškodnine.«

Odločitev ustavnega sodišča, ki je terjalo povrnitev statusa t. i. »izbrisanih« za nazaj, Grims ocenjuje kot nepravično in opozarja, da je bila sprejeta pod taktirko Cirila Ribičiča, ki je bil zadnji predsednik ZK, v prejšnjem režimu totalitarne politične organizacije, v demokratični državi pa je potem kot ustavni sodnik odločal o tem, kaj so človekove pravice, kar je edinstven primer na svetu.

Branko Grims poudarja: »Takšna odločitev je nepravična tako do ljudi, ki smo soustvarjali novo državo in jo branili v vojni za Slovenijo, pa tudi do dvesto tisoč novih državljanov, ki so si brez problema uredili svoj status, sedaj pa bodo plačevali tistim, ki so tedaj špekulirali. Naša država je leta 1991 vsem velikodušno ponudila državljanstvo, vsakdo si je lahko uredil status, le vlogo je moral dati. Če je bil pri komu res kršen postopek, naj se to ugotovi pri individualni obravnavi in se morebitno krivico popravi. Toda oficirji JLA so svoje družine v času priprav napada na Slovenijo poslali v druge republike, ne da bi jih odjavili, kar pomeni, da so zavestno kršili slovensko zakonodajo, sedaj pa so »žrtve« in upravičeni do odškodnin. Nevzdržno je, da si tranzicijski levičarji poskušajo na račun davkoplačevalcev kupovati nove volivce. SD, LDS in Zares so razprave o t. i. »izbrisanih« pred volitvami bojkotirale ter zatrjevale, da ne bo nobenih odškodnin. Kakšna volilna prevara! Le nekaj tednov po imenovanju nove vlade je šel Ivo Vajgl v Beograd (simbolno - tja, kjer je bilo nekoč dano povelje za napad na samostojno Slovenijo!) napovedat ne le izdajo odločb, ampak tudi izplačilo odškodnin. Napoved uresničujejo kot prioriteto. V SDS bomo uporabili vsa politična in pravna sredstva, da to ustavimo, kajti to je neodgovorno do državljank in državljanov, zlasti še v času, ko se soočamo z gospodarsko krizo, ki jo je sedanja vlada s prepoznim in nedoraslim odzivom še poglobila.«

Poudari, da je reševanje te problematike z ustavnim zakonom še kot predsednik parlamenta podprl tudi Borut Pahor. Pokojni predsednik Janez Drnovšek pa je v pismu svoje politične oporoke leta 2006 izrecno podprl ustavni zakon, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, in pozval k politični modrosti, ki bi omogočila njegov sprejem. »SDS danes uresničuje politično oporoko Janeza Drnovška, tranzicijski levičarji pa jo rušijo,« argumentira Grims in dodaja: »Če bi se v vladajoči koaliciji prenehali boriti le za svoj politični prestiž, bi se zlahka dogovorili, saj smo tak kompromisni tekst ustavnega zakona leta 2004 že imeli.« Interpelacija, ki jo je SDS vložila zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, je po njegovih besedah rezerva, če med vladajočimi ne bo prevladal razum, ki bi omogočil dogovor o ustavnem zakonu.

Branko Grims glede odškodnine, ki jo je sodišče že dosodilo prvemu od t. i. »izbrisanih« Aleksandru Todoroviću, pove, da znesek ne bo le 17 tisoč evrov, pač pa 17.200 evrov in še vse(!) zamudne obresti od leta 1997 naprej, tako da je ta znesek, odvisno od izračuna obresti, nekje med 36 tisoč in 55 tisoč evri. Če to pomnožimo s 25.761 t. i. »izbrisanimi«, bi morali za odškodnine dati več kot milijardo evrov in k temu prišteti še velike stroške sodnih postopkov. Ker bodo sodišča zasuta še s temi primeri, marsikdo drug na sodišču ne bo niti dočakal svoje pravice, meni Grims in nadaljuje:

»Napad JLA na Slovenijo je bil pravno poskus okupacije, agresorji pa okupatorji. Izdajanje odločb brez natančnega preverjanja, kaj je kdo počel v času vojne za Slovenijo, pomeni, da bodo odločbe in odškodnine dobili tudi okupatorji, kar je prvi tak primer v slovenski zgodovini (in nesprejemljiv svetovni precedens)! Gre tudi za očitno protiustavno neenakost pred zakonom v primerjavi z žrtvami fašizma in nacizma, kjer mora vsaka žrtev sama začeti postopek, odškodnine pa so jim drastično omejene.

Vedeti morate, da je celjsko sodišče oficirje JLA, ki so v vojni za Slovenijo dokazano ugrabili nekaj civilistov in jih pretepli, oprostilo z obrazložitvijo, »da JLA do oktobra 1991 ni bila Sloveniji sovražna vojska«! Govorjenje tranzicijskih levičarjev o tem, da bo že sodišče izločilo takšne, ki so bili agresorji ali špekulanti, je po taki sodbi le še sprenevedanje,« zaključuje Branko Grims.