Gremo na morje

Koledar se vsako leto ponavlja. Zgodi se kakšna trmasta zima, ki kolesarjev ne spusti na ceste takrat, ko si oni to želijo.

Letošnja zima je ena od trdovratnejših in še dobro, da smo kolesarji potrpežljivi in iznajdljivi ljudje. Naša srečanja se bodo letos namesto ob torkih dogajala ob sredah. Zakaj? Zato, ker imamo pod Glasovim okriljem tudi tekače, ki so malo naprednejši in se že nekaj sezon dobivajo dvakrat na teden in sicer ob torkih in petkih. Ker pa so tekači bolj vsestranski, se med drugimi tudi radi vozijo s kolesi, zato so izrazili željo, da kolesarji svojo vadbo premaknemo za en dan in tako tekačem-kolesarjem omogočimo udeležbo na naših vadbah. Mi smo prilagodljiva bitja in bomo zato torkova srečanja imenovali po novem sredina srečanja. Nič hudega, oziroma, hudo je zato, zgolj zato, ker bo ime Torkova srečanja po dobrih dveh desetletjih spet padlo v pozabo. Enkrat je že in zdaj bo še drugič, razen, če se ne bomo spet spomnili razloga, zakaj ne bi kolesarili tudi ob torkih. Ampak o tem kasneje.

Torej, pred prvimi skupnimi vožnjami ob sredah bi bilo modro nekaj kilometrov opraviti samostojno, ravno toliko, da boste pripravljeni na prva druženja. Moj predlog je dokaj uporaben za tiste, ki ste malce pozabljivi, ali one, ki se z geografijo Slovenije ne obremenjujete preveč. Kaj hočem predlagati? Kot veste, naša lepa Slovenija premore na jugu precej milejše podnebje od našega gorenjskega. In do milejšega podnebja nas loči dobro uro vožnje z avtom po cestnoprometnih predpisih in že smo v čisto drugačnem kolesarskem svetu. Slednji dve besedi bi moral dati v narekovaje, a sem prepričan, da ste že vajeni mojega pisanja.

Primorska je odlično priporočilo za skrajšanje zime. Če se ne motim, so vedno kakih pet ali šest stopinj Celzija pred nami oziroma so toplejši, kar je zelo sprejemljivo za nadobudne kolesarje. Ko se vam tu nariše hladen, zasnežen, zamegljen zimski dan ali pač spet hladen, zasnežen in lep sončen dan, morate vedeti, da je sto kilometrov stran proti jugu prav tak dan, vendar brez snega ali belega blata, kot mu pravimo kolesarji, in kar je še bolj pomembno, je tam toplejši dan. Milejša klima. Toplejši zrak. Vse kar moramo narediti, je spraviti kolo v avto, kar je bolje kot na avto, če nočete gledati vprašljivih pogledov sosedov, ki jim ni jasno, zakaj namesto smučk na avto bašete kolo in se odpravljate na jug. Zagotavljam vam, da boste presenečeni nad milo klimo. In potem se boste z veseljem vozili. Tam doli je cest na pretek, na kilometre, kolikor jih hočete, jih lahko prevozite, majhnosti Primorja navkljub. Kolesarili boste lahko po tako lepih primorskih vaseh, ki jih ponavadi gledate le v turističnih katalogih ali koledarjih, ki kažejo poletne mesece. Ne pišem tega zato, da morate biti tam vsak dan ali vsak drugi, tretji dan. Zadostovalo bo vsaj nekaj treningov in potem boste veliko lažje dočakali naše skupne ture. Nogi bosta pripravljeni na obračanje pedal. Enako se bo zgodilo s hrbtenico in zadnjico. Roki bosta ubogali. Vse bo tako, kot ste si vedno želeli, da bi moralo biti, preden »prvič« sedeta na sedalo kolesa.

Ne, ni vam nujno prečkati državne meje. Naša Istra je obsežnejša, kot ste mislili, da je. Nešteto kolesarskih poti boste odkrili, če boste kupili ali pa na internetu poiskali naše Primorje in ga povezali s kolesi in kolesarskimi potmi. Vse ali skoraj vse poti so celo označene, markirane, vidne za vse, tudi za tiste, ki kolesarite zelo hitro.

S temi besedami in stavki sem vas samo hotel spomniti, da vam ni potrebno pri nas na Gorenjskem čakati temperaturnega porasta. Tukaj bomo lahko smučali še nekaj časa, na Primorskem pa lahko kolesarimo že nekaj časa. Zategadelj, zakaj bi še čakali. Gremo na morje, da bomo lahkotnejši ob sredinih Glasovih skupinskih vadbah.