Slikar rastlinskega sveta

Tržičan Vinko Hlebš je imel prvo razstavo pred štiridesetimi leti. Ta jubilej označuje 81. samostojna razstava v Tržiču.

Tržič – Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so gostili v Jožefovi dvorani ob tržiški farni cerkvi nevsakdanji likovni dogodek. Dekan Roman Starc je pred številnim občinstvom izrazil zadovoljstvo, da je domačin Vinko Hlebš tam postavil na ogled svoja dela ob 40-letnici prve slikarske razstave.

 

»Prvo samostojno razstavo sem imel leta 1969 v Cerkljah na Gorenjskem. Pozneje so se vrstile razstave doma in na tujem, največkrat v Tržiču. Za jubilej sem doma pripravil 81. samostojno razstavo, za katero sem izbral dvaindvajset olj na platnu iz zadnjih dveh let ustvarjanja. Motivi iz rastlinskega sveta ponazarjajo življenjski krog – rojstvo, rast, zorenje, umiranje, smrt in ponovno življenje. Razstava bo odprta do 14. februarja, ko bom obiskovalce rad spremljal od slike do slike,« je povedal avtor razstave. Njegovo delo in ocene kritikov sta predstavili Jožica Koder in Metka Knific. Prva je spomnila, da je Hlebš član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva prijateljev lepih umetnosti na Dunaju. Likovno znanje so mu nudili akademski slikarji Stane Kregar, Milan Butina in Milan Batista, kar je nadgrajeval s trdim delom. »Ti si akademijo naredil v svojem ateljeju,« je pred leti dejal Hlebšu likovni kritik dr. Cene Avguštin. O njegovem razvoju je zapisal: »Nekdanja tihožitja in krajine so kmalu nadomestili plodovi, rože in ostali rastlinski svet. Vendar ne tak, s kakršnim se srečujemo v naravi, temveč svet, kakršen se je slikarju predstavljal pod drobnogledom. Tako odkrit fantastičen svet je v svojih slikah povečal do neobičajnih mer in ga potopil v temne globine barvnega ozadja, ki spominja na skrivnostne širine vesolja.« Dr. Damir Globočnik in prof. Janez Šter se strinjata, da se motivi in sporočila Hlebševih slik dotikajo tudi nas.

 

Občinstva se je dotaknila tudi Mozartova glasba, ki jo je pianist Janez Šter poklonil slikarju za jubilej. Razstavo je ob dekanu Starcu odprl tržiški župan Borut Sajovic, ki je likovno doživetje obogatil z verzi pesnika Prešerna.